40. tradicionalni spust pod Raduho za alpiniste in gorske reševalce

Mariborčani razturajo - Tamovci prvi, Kozjačani odlični

V nedeljo, 26.3.2000, je bil pod Raduho spet tradicionalni spust za alpiniste in gorske reševalce, ki ga na začetku pomladi vsako leto organizirata postaja GRS Prevalje in Alpinistični klub Črna na Koroškem. Prireditelji so malo pobrskali po arhivih in ugotovili, da je tokratni spust že 40., na njihovo veselje pa je bil tudi med najštevilčnejšimi po udeležbi doslej, saj se ga je udeležilo kar 44 navez oziroma 88 tekmovalcev. Iz tega seveda sledi, da je bila konkurenca kar huda, saj je bilo med tekmovalci zaslediti kar nekaj znanih imen, še največ s priimkom Karničar, ki veljajo že za abonirane zmagovalce. Toda za Jezerjane se je tokrat izteklo malo drugače.

Prvi spust pod Raduho, ki seveda še ni bil tak kot sedanji, je bil leta 1939, v naslednjih dveh letih sta se zvrstila še dva, nato pa je druga svetovna vojna prekinila tovrstna tekmovanja. Po vojni so zagnani koroški gorniki spet obudili smučarske spuste pod Raduho in z nekaj prekinitvami nadaljevali tradicijo do danes, glede na letošnjo udeležbo pa obetajo, da se bodo še razvijali. Posebnost tekmovanja je, da morajo tekmovalci smučati v navezah. Sotekmovalca startata skupaj, najprej pa je na vrsti spust ob vrvi čez skalno steno. Na zasneženem pobočju si nato natakneta smuči, se navežeta na vrv in po označeni progi (veleslalom) smučata do cilja pri novi koči v Grohotu pod Raduho. Proga je speljana tudi med drevesi, nekaj pa je tudi prav zanimivih prelomnic oziroma skokov. Posebnost spusta je tudi, da morajo imeti tekmovalci nahrbtnike in nekaj obvezne opreme - čelado, osebno prvo pomoč, pomožno vrv, vponki in seveda plezalni pas za spust ob vrvi ter turnosmučarsko opremo. Nekatere ekipe so tekmovanje popestrile z akrobacijami in tudi atraktivnimi padci, najboljše naveze pa so morale delovati usklajeno in hitro, kar zahteva tudi veliko alpinističnih in smučarskih izkušenj.  Najpomembnejše je, da si naveza vse manevre dobro naštudira in pripravi vnaprej, da ni potem nepotrebnega zapletanja. Nekatere naveze so se namreč že takoj na začetku smučanja veselo kotalile in zapletale v vrvi, za nekatere pa je že kazalo, da bodo morali smučati z baterijami, tako počasi so se spravljali. Če jim ni delal težav spust ob vrvi, pa so si natikali smuči in navezovali, kot, da so cepljeni proti brzini. Sicer pa je bilo proti pričakovanju precej padcev na progi, čeprav na videz ni bila tako zahtevna. Speljana je bila res malo po ovinkih, toda treba ga je bilo samo žgat, ko sam satan! Z Lorijem sva si zadeve nekoliko naštudirala, saj je bilo časa dovolj, nastopila sva namreč med zadnjimi, rekla sva "kaj bo pa bo" in dirko izpeljala dokaj tekoče brez nepotrebnih zapletov in padcev na progi. Mogoče bi lahko smučala malo hitreje. Predvidevala sva, da bova uvrščena tam nekje v zlato sredino, toda na najino presenečenje je bilo precej bolje. Smo se pa odlično zabavali, medtem, ko smo čakali na start in je bilo tudi po tej plati vredno priti na dirko pod Raduho.

Skoraj po tradiciji zadnja leta zmagujejo tekmovalci z Jezerskega, tokrat pa sta vse presenetila člana TAMovca Blaž Navršnik - Dolfa (TERRA Sport) in Niko Šumnik. Po pravem kaskaderskem spustu sta premagala favorizirano navezo GRS Jezersko Davo Karničar - Franc Zadnikar. Drugouvrščena sta v ciljni ravnini padla, Zadnikar pa se je pri tem nekoliko poškodoval, saj je doživel bližnje srečanje z robnikom smučke. Naslednji dve mesti sta osvojili ekipi GRS Mojstrana, tretja sta bila Rajko Lotrič in Miha Pintar, četrta pa Izidor in Grega Kofler. Za njima se je uvrstila ekipa GRS Jezersko 5, Anja in Drejc Karničar, šesta in sekundo in pol za njima pa sma že bila prva Kozjačana - Boris Lorenčič (TERRA Sport) in  Boris Strmšek (NES). Sledili so: 7. Presenečenje - Samo Rupnik in Jure Potočnik, 8. GRS Maribor - Peter Mikuljan in Dušan Sernc, 9. GRS Jezersko 6 - Jani Krč in Tone Karničar, 10. AK Mežica 2 - Roman Skuk in Branko Maček. Na 15. mestu je bila druga kozjaška ekipa Peter Ferk in Branko Ivanek , ki bi lahko bila še precej boljša, toda zahrbtne razmere (sumimo komkurenco) tik pred ciljem so ju malo položile, vendar sta se nato vseeno hrabro dokopala do cilja. Še ena mariborska GRS ekipa je nastopila - Damjan Karničnik in Brezovnik Stanko, ki se je uvrstila na 33. mest o.  Tako je nastopilo vse skupaj šest Kozjačanov, ki smo dosegli kar solidne rezultate, naslednje leto pa bodo cilji seveda še malo višji.

V posebni konkurenci so tekmovale tudi ženske naveze, med njimi pa sta bili najhitrejši Karmen Karničar in Saša Dolinšek. Najhitrejši so za spust potrebovali manj kot dve minuti, zadnji pa tudi do šest minut. Namen prireditve pa ni bil samo tekmovanje, temveč tudi druženje in zabava. Tri najbolje uvrščene ekipe v vsaki konkurenci so prejele pokale, zmagovalci tokrat prvič tudi prehodne pokale, vsi udeleženci pa seveda tradicionalne kline in diplome z željo po ponovnem snidenju prihodnje leto. Celo nekaj tort se je nato potikalo naokoli. Iz zmagovalnih pokalov smo nato Mariborčani popili "malo" vinca, bomo pa predlagali, da v prihodnje naredijo takšne pokale, da gre v njih vsaj pol soda.