Kodeks, etika, ...
Paulini avriklji
Pozdravljeni moji »goroljubi«... tako rada bi vas nagovorila z besedo alpinisti, samo menda to ne gre, ker je to nek naziv, ki ga je potrebno pridobiti. Jaz pa globoko v srcu verjamem, da vsi, ki prebirate strani Planinskih društev, predvsem obožujete hribe in gore in vse kar vam radodarno ponujajo...
Kako sem jaz uživala, ko sem vam pisala o doživetjih v hribih kaj šele, ko sem izvedela, da se tudi vam dogajajo tako prisrčne stvari, moje, malce utrujeno srce, mi je kar zaigralo... vendar pa sem nenavadno presenečena, ker že nekaj časa spremljam vaše razgovore in pisanja o odnosih med vami, o tem kaj se sme in česa ne, tudi o tem, kaj s stvarmi, ki jih prijatelju poškodujemo, morda pogubimo...
Moji preljubi gorski biserčki, srčno rada bi vam kaj več razložila o tem, a veste, v časih, ko sem jaz začela svojo pot proti najvišjim vrhovom po brezpotjih in bližnjicah, se o teh stvareh ni kaj veliko govorilo. Vsi smo bili otroci gora, med nami je z vsakim druženjem raslo tovarištvo, skupaj smo se veselili, si pomagali, se spodbujali, mlade smo sprejemali medse polni vneme, da jim razkažemo čim več prelepih kotičkov, ki jih bodo lahko kasneje tudi oni pokazali manj izkušenim... med nami je velo skoraj romantično vzdušje, kljub temu, da med seboj nismo bili v partnerskih zvezah... takrat sicer nismo imeli toliko težav z opremo, ker je tudi ni bilo veliko... tako kot smo si vse delili, smo na vsak klin gledali z vso skrbjo, ki smo jo premogli, saj je bil denar zanj težko prislužen...
Zvezde pravijo
»Sijala srebrna je lunca vso noč...« in vas pretekli teden prav omamljala s svojo čarobno svetlobo... čudovito je opazovati Luno v vsej svoji velikosti, na tako jasnem nebu, ki ga vsake toliko časa preleti kak oblak...
V tako razburkanem tednu vam priporočam kakšne krajše izlete, preplezavanje kratkih smeri, kratkotrajno, a vendar sproščeno druženje. Brez zahtevnih načrtovanj in tveganih podvigov. Med vikendom nas lahko preseneti kakšna preobčutljiva reakcija naših najbližjih, čemur bo pripomogel spremenjen položaj Zemljinega naravnega satelita.
Za boljši grif
Dragi moji, vem, da že komaj čakate novih idej za treninge, sploh v teh nepredvidljivih pisanih jesenskih dneh.Malce sem razmišljala, kak trening bi vam predlagala, takšen, ki ne bi bil več iz moje mladosti, ampak vaš. Veste, malce težko mi je včasih doumeti, kako lahko danes vi toliko časa v vsakem dnevu namenite tem elektronskim zadevicam v vaših žepih in torbicah... ja prav imate, ravno ta prenosni telefonček imam v mislih... na ulicah vidim, da ljudje vozijo avto in nekaj tipkajo na to škatlico, kolesarijo, rolajo, hodijo, celo med pogovorom z drugo osebo imajo čas napisati kakšno sporočilce... zelo nenavadno, moram reči, predvsem slednje...
Vendar pa sem pomislila, kako bi bilo, če bi nekdo telefoniral med plezanjem po steni. Seveda sem takoj poprosila svojega prijatelja naj poskusi... in veste kaj... izkazalo se je, da je to izjemno dober trening, če se želiš pri plezanju čim več uporabljati noge... Jaz sama sicer še nisem preizkusila, vendar, se strinjam, da drži.
Jezikova j(k)uha
Moji ljubitelji vsega lepega, naravnega, naj vam tokrat predlagam en sladek recept, ki se bo kar prilegel v teh malce hladnejših pozno poletnih ali zgodnje jesenskih dneh in večerih, v dvoje ali v skupini...KOCKE
Biskvit: 5 jajc, 5 žlic sladkorja, 5 žlic moke, 1 - 2 žlici kakava
Čokoladna polivka: 1,5 dl sladke smetane, 150 g jedilne čokolade, 1 žlica mletega sladkorja ali Nutelle; 500 g mascarponeja, 10 žlic mleka
Penasto umešamo jajca in sladkor ter dodamo moko in kakav. Zlijemo v velik pekač, obložen s peki papirjem in pečemo približno 10 minut na 180 stopinj (oziroma, dokler ni pečeno). Ohlajen biskvit prerežemo na polovico tako, da dobimo dva manjša. Sestavine za čokoladno polivko raztopimo nad soparo in ohladimo.
Čokoladno polivko na vrhu poljubno okrasimo.
Želim Vam dober tek!