Pravljica
Paulini avriklji
Rekel mi je, naj napišem pravljico... Pravljico? Prešine me... le kaj je imel v mislih? Morda mavrične ljudi, katerih sanje so umrle, čeprav v njih še tli ali princeso, ki v prispodobi zaraste okoli sebe obzidje s trnjem, ki ga lahko preči le najpogumnejši, najdrznejši, najmočnejši, ki lahko prebudi njeno ljubezen le s poljubom?
Pravljico s srečnim koncem morda, ki poveže dve tako drugačni bitji v povsem nenavadni usodi, ki iz glavnega junaka izvabi tisto o čemer niti sanjati ne bi upal, pa čeprav je to le plesni korak, iskreno priznanje ljubezni ali nadvse spretno gibanje po steni, ki jo je še pred dnevom le opazoval z oddaljenim spoštovanjem...
Vsakomur od nas se dogajajo pravljice, nekatere živijo do konca svojih dni, nekatere se končajo prej, nekateri vanje verjamemo vedno, drugi nikoli ... dan, ki si ga med ruševjem z ljubo prespal; trenutek, ko vrh sive gmote si stisnil v dlan; zabava, kjer sreča se dvoje ljubečih oči; stisnjeni prsti, ki držijo življenje prijatelja na vrvi...
Med nami pravljic kar mrgoli, ko slišim nove prigode vam povem mi kar srce zadrhti, zato dragi moji gorski biseri, uživajte vsak trenutek, vsak sončni žarek v oblačnem dnevu, vsako šalo med službenim časom, vsako iskreno pohvalo, vsako zaupano skrivnost...
Lep gorski pozdrav vam pošilja
Vaša srčna Paula
Zvezde pravijo
Luna prehaja v dvojčka, medtem ko je sonce seveda v pomladno intenzivnem ovnu. Hkrati s spremembo položaja, se je Luna tudi začela polniti, počasi prehaja v prvi krajec. Ravno med mlajem in prvim krajcem pa so dnevi, polni energije polni novih začetkov in sprememb. Tudi v zgodovini so se te dni dogajale lepe, strašne in žalostne stvari. Med vsemi rojstvi znanih ljudi, je 18. 4. 1955 umrl fizik Albert Einstein, leta 1906 pa se je zgodil katastrofalen potres v San Franciscu.
Tudi naravni, sicer pogosti pojav v območju ognjenikov, nas je presenetil. Verjetno najbolj zaradi onemogočenega potovanja... vendar dragi moji, to je še ena zgodba, ki nas opominja, kako smo ljudje majhni in ranljivi, na nas vpliva narava veliko bolj kot bi si morda sami želeli, od nebesnih teles, do zračnega pritiska in takih posebnih dejanj, ko še Zemlja pokaže svojo moč, prekriža načrte, interese, želje, morda ogrozi življenje...
Za boljši grif
Dragi moji plezalci in alpinisti, vsi predobro vemo, da samo veliko vzponov prinese dober grif in kondicijo. Predvsem pomembno je, da ste uhojeni za dolge pristope pod plezalne stene, ki že sami po sebi vzamejo veliko energije in moči, pa vso opremo, ki jo je potrebno nositi zraven... hmmm... potem pa sledi še zahtevno plezanje, morda še kakšna zasnežena grapa, pa sestop... vendar ljubi moji, če med tednom izkoristite to vaše Pohorje, ki vam ponuja enourni intenzivni trening, nato pa še malo poplezavanja na kakšni umetni steni ali tam spodaj na obrežju Drave... menim, da boste tako uživali pri svojih vzponih kot se le da, no da ne bo dvoma, malo utrujenosti pa na koncu ture le mora biti, tako, da vsaj vemo, da kaj počnemo, kajne?
Veliko dobrih vzponov po naših, pakleniških in dolomitskih stenah vam želim!!!!
Jezikova j(k)uha
Spomladi lahko kuhinjo, sploh če smo ljubitelji zelenjave in zelišč, obogatimo s čemažem. Raste v velikih preprogah po vlažnih delih gozda. Pazite, ne smete ga zamenjati z jesenskim podleskom, ki je strupen. Diši po česnu. Kasneje belo cveti. Za prehrano so uporabni listi in cvetni popki. Uporabimo ga lahko namesto česna na solati, naredimo čemaževo juho, palačinke s čemažem, lahko pa ga tudi shranimo sesekljanega v olivnem olju, tako lahko uživamo v njegovem okusu vse leto.
Čemaževi žepki
1 zavitek maslenega testa
30 dag svežega čemaža
1 jajce
30 dag skute
sol in poper po okusu
1 rumenjak
Testo samo malo razvaljamo in narežemo na 8 cm krat 8 velike kvadrate. Skuti dodamo rumenjak, drobno narezan čemaž, sol in poper. Vse dobro zmešamo. Če je skuta presuha, dodamo žlico jogurta ali smetane. Na vsak kvadrat damo veliko žlico nadeva in naredimo culice. Naložimo jih v pomaščen pekač in vsako premažemo s stolčenim rumenjakom. Pečico dobro segrejemo in v vročo vložimo pekač. Pečemo na 220° C 30 minut. Pečene postrežemo kot predjed k pivu, k omakam ali samo s solato.
Želim Vam dober tek!
