Planinsko društvo
Alpinistični odsek
Športno plezalni odsek
Mladinski odsek
Planinska sekcija Vinarje
Sekcija veteranov
Turnokolesarska sekcija
Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor   
novice koledar fotografije forum video članki kontakti
ISKANJE
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

Pridobi geslo
Domov >  Vzponi > GDPR Zadnji vzponi člana/ice
Ogledov: 935    

Smer: Zimski pristop

PlezalGDPR
Datum27.02.2010
Gora, gorstvoAnkogel, Ankogel Gruppe
Država Avstrija
Plezal(a) kotsolo
Višina3252 m
Čas00:04:30 (dd:uu:mm)
Soplezalci GDPR
Razmerezimski vzpon
Vrstazimski pristop nad 2.000 m

Ankogel z zgornje postaje gondole...


...in v daljavi Hochalmspitze

Komentar
Iz Maribora smo z Darjo in Bogdanom šli ob 6h s trdnim namenom, da gremo na prvo zajlo ob kakšnih pol 9h. Seveda nam to ni uspelo, ker je pot do tja prav nesramno dolga in tečna. Hoditi smo začeli ob kakšnih 11h od zgornje postaje gondole, kjer je utripajuča luč opozarjala na veliko nevarnost plazov. No, sprva smo res zagazili v globok sneg, ki pa ni presegal kolen, pobočje je bilo pa zelo položno in brez strmega zaledja. Z višino in strmino je bil sneg vse bolj spihan, razen tega smo v izogib gaženju iskali kopne spihane grebenčke, zato je bilo napredovanje sorazmerno zelo uspešno. Smo pa že takoj v začetku zgrešili, ko smo se zagnali v smeri Ankogla. Položna rampa v sicer logični smeri proti vrhu nas je namreč pripeljala nad skalni skok in smo se morali vrniti daleč okoli ter po spodnji strani te rampe zaobiti skalno pregrado. Od zgornje postaje žičnice se je namreč treba poševno nekoliko spustiti, ne pa takoj poševno dvigovati! Smerno tablo, ki je nekje na začetku omenjene rampe, vendar precej niže od naše prvotne smeri, smo videli šele ob vračanju. Tako smo poleg poznega starta izgubili še dodatno debelo uro ali uro dvajset. Potem smo pa maširali, malo gazili, veliko iskali kopne spihane odstavke ter sledili markacijam, ki jih je prav na spihanih delih res veliko in ni nobene težave sledenja. Razen tega pa itak stalno vidiš vrh pred sabo. Darja je obupala pod grebenom proti Malemu Ankoglu (3.096), midva pa sva nadaljevala v dobri veri, da do gor ni več prav veliko hoje. Sam pri sebi sem ves čas mislil, da je ob kakšnih dveh potrebno razmišljati o vrnitvi, da se vrnemo še v svetlem. No, pa sva okrog dveh šele natikala dereze in poprijela za cepin pod Malim Ankoglom, od tam pa sva potrebovala še debelo uro in malo poleg do vrha. Na soncu je bilo prav prijetno toplo, saj sem skoraj do vršnega grebena hodil samo v švic majici. Razmere na vršnem grebenu so bile v splošnem zelo dobre, vdiralo se je nekje do gležnjev in je bilo prav fino iskati prehode med skalami. Le tik pod vrhom je bilo potrebno na enem mestu malo sumljivo sestopiti, kar ni bilo najbolj prijetno, ker je imel žlebič bolj malo snega in je bilo treba dvakrat ali trikrat stopiti na neke gladke poševne skale pod njim, nato pa se bilo na vrh potrebno prebiti še nekaj metrov preko strmega napihanega pršiča. Na vrhu je bila v škatli na križu polna in raztrgana vpisna knjiga v obupnem stanju. Pisalo je bilo na dno primrznjeno in sem ga komaj izvlekel. Nato pa se je razbesnel pravi vihar, kakršnega menda še sploh nisem doživel, zato sem zmetal vso kramo nazaj v škatlo in se čim prej umaknil vsaj malo v zavetrje.Tako torej nimava dokaza, da sva sploh bila na vrhu! ;-). Razen tega pa me je ob križu začel najedati dvom, če sploh sva na vrhu!? V nadaljevanju je namreč greben, ki se po moji oceni dvigne še za kakšnih 30 metrov višje!? O tem nisem zasledil ničesar, ne na internetu, ne v vodnikih; seveda je možno, da je samo optična prevara, ampak izgledalo je občutno višje! Do križa sva prišla ob kakšnih 15.10 in dalje po grebenu tako in tako nisva več mogla, ker naju je preveč preganjala tema. Po pitju in brzinski čokoladici sva se urno spustila z vrha v zavetje grebena, kjer je nekaj minut kasneje veter postal čisto vzdržen. Medtem pa sem moral že brbotati z ustnicami in telovaditi z obraznimi mišicami, ker se mi je sneg oprijemal lic! (Podkapa je naslednja stvar, ki jo nujno potrebujem.) Nižje sva dohitela Darjo, ki se je nemalo načakala, nakar smo hiteli proti zgornji postaji gondole, do katere smo prišli v trdi temi. Z nekaj težav smo družno obuli Bogdana v obupno hladne pancarje, ki so čakali na hladnem v snegu, nato pa smo odsmučali proti lučkam v dolini, kakšnih 1400 m niže, Darja in Bogdan z alpskimi, jaz pa kar z big-footkami. Nora smuka po delno že zratrakiranem terenu ob siju polne lune. V dolini smo bili ob pol devetih. Potem pa še pivo in dolga, duhamorna in zaspana pot domov s povratkom ob enih ponoči. Krasna tura in hvala sotrpinoma, da se nista dala prepričati v skalno plezanje na Primorskem v izogib plazovom, ki so taisti vikend v domačem visokogorju terjali krut davek. 

Ostali vzponi dne 27.02.2010 (1)

Zimski pristop  Ankogel (3.252 m), Ankogel GruppeGDPR

Prikaži vse vzpone člana

 

Zadnje športne smeri člana

    Prikaži vse vzpone člana

     

    Zadnje planinske ture člana

    Prikaži vse ture člana

     
     
    Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o   Gostujemo pri: MojStrežnik.com
    Zadnji komentarji