Jernej je k nam prišel, kot je sam zapisal, z iskrico v očeh. To iskrico je izžareval bodisi v slovenskih stenah, na šesttisočakih v Andih, v ledenih slapovih na Norveškem ali pa na kakšnem turnem smuku – in nikoli je ni izgubil. Svojo neizmerno energijo je vlagal tudi v izobraževanje novih generacij alpinistov ter v aktivno sodelovanje pri športnoplezalnem odseku, katerega načelnik je bil zadnja štiri leta. Čeprav za seboj pušča veliko praznino, bo Jernej ostal z nami – v gorah, ki jih je imel tako rad, v zgodbah, ki smo jih skupaj ustvarili, in v spominu vseh, ki smo ga imeli čast poznati.

Člani APD Kozjak vsem svojcem in bližnjim izrekamo iskreno sožalje.