Napotki za vpisovanje vzponov |
 Vzpone ovrednoti po najtežjih mestih in ne po povprečni oceni. Upoštevaj, kako si smer preplezal, in ne ocene iz vodnička.
Osmica, ki si jo plezal tehnično, je npr. šestica ali A0.
V okencu Najtežje mesto izberi (zaradi lažjih statističnih obdelav) arabsko številko za oceno najtežjega mesta (Na primer: VI+ -> 6 ali 6a -> 6). Ustrezno prevedi ocene iz francoske ali ameriške lestvice. Pri zimskih in lednih vzponih ter slapovih izberi za Najtežje mesto tehnično težavnost (tehnično stopnjo) in ne zahtevnosti (stopnje resnosti) ture. Na primer za Marjetico v Škarjah izberi 4 in ne III.
Ocenjevanje tehničnih težav v ledu: Pri zimskih pristopih ni potrebno v okencu Najtežje mesto izbrati ničesar, vendar izberi ustrezno oznako (zimski pristop nad 2000 / pristop nad 3500m) v Vrsti vzpona.
Vsak vzpon navedi le enkrat. V kolikor potekata vzpon in sestop po dveh različnih smereh, ju navedi ločeno. V kolikor poteka (zimski) sestop po smeri normalnega pristopa ali po planinski poti, ga ne navajaj ločeno. Za vse "mixerje": zaenkrat vpisujte kombinirane smeri (M) kot ledne slapove! |
1 - do 45° Primerjalna lestvica ocen
| FRA | UIAA | ZDA | Pri vnosu vzpona izberi |
| 3 | III | 5.2 | 3 |
| 4a | IV | 5.3 | 4 |
| 4b | IV+ | 5.4 | 4 |
| 4bc | V- | 5.5. | 5 |
| 4c | V | 5.6 | 5 |
| 5a | V+ | 5.7 | 5 |
| 5b | VI- | 5.8 | 6 |
| 5c | VI | 5.9 | 6 |
| 6a | VI+ | 5.10a | 6 |
| 6a+ | VII- | 5.10b | 7 |
| 6b | VII | 5.10c | 7 |
| 6b+ | VII+ | 5.10d | 7 |
| 6c | VII+/VIII- | 5.11a | 8 |
| 6c+ | VIII- | 5.11b | 8 |
| 7a | VIII | 5.11c | 8 |
| 7a+ | VIII+ | 5.11d | 8 |
| 7b | VIII+/IX- | 5.12a | 9 |
| 7b+ | IX- | 5.12b | 9 |
| 7c | IX | 5.12d | 9 |
| 7c+ | IX+ | 5.13a | 9 |
| 8a | IX+/X- | 5.13b | 10 |
| 8a+ | X- | 5.13c | 10 |
| 8b | X | 5.13d | 10 |
| 8b+ | X+ | 5.14a | 10 |
| 8c | X+/XI- | 5.14b | 11 |
| 8c+ | XI- | 5.14c | 11 |
| 9a | XI | 5.15a | 11 |
| 9a+ | XI+ | 5.15b | 11 |
Ocenjevanje v ledu
Tehnične ocene
Ocene veljajo za vodni led - WI (WaterIce) in alpski led - AI (AlpineIce) in ledeniški led - (GI) (GlaciarIce). Ocena določenega je lahko spremenljiva glede na razmere v ledu in temperaturo ozračja.| Ocena | Opis |
| 1 | Hoja z derezami. Orodja niso potrebna. |
| 2 | Raztežaj naklonine 60°-70°, stabilen led. Potrebno je le eno orodje. Dobro varovanje. |
| 3 | Raztežaj naklonine 70°-80°, debel in stabilen led z mesti za počivanje. Dobro varovanje. |
| 4 | Raztežaj naklonine 75°-85° ali z navpičnimi odstavki 90°. Zadostno varovanje. |
| 5 | Raztežaj naklonine 85°-90° z dobrim ledom. Zadostno varovanje. |
| 6 | Raztežaj naklonine 90° z zelo malo možnosti počitka. Slabo varovanje. |
| 7 | Previsne ledene tvorbe (gobe, balkoni) s slabim ledom in varovanjem. |
Ocena za zahtevnost
Ocena prikaže celostno podobo vzpona.| Ocena | Opis |
| I | Kratka smer s kratkim dostopom in lahkim sestopom. Čas plezanja od ene do dveh ur. |
| II | Smer do dveh raztežajev s kratkim dostopom in lahkim sestopom (spust ob vrvi). Čas plezanja je nekaj ur. |
| III | Več raztežajev dolga smer na nizki nadmorski višini ali smer z daljšim pristopom. Sestop je ponavadi s spuščanjem po vrvi. Čas plezanja 1/2 dneva. |
| IV | Več raztežajev dolga smer na višji nadmorski višini ali smer v oddaljenem področju. Možnost objektivnih nevarnosti. Težek sestop, tudi s spuščanjem po vrvi. Čas plezanja ves dan. |
| V | Dolga smer na višji nadmorski višini. Možnost objektivnih nevarnosti. Težek in dolg sestop. Čas plezanja dva dni. |
| VI | Dolga smer v visoki steni. Logistične težave in velike objektivne nevarnosti. Čas plezanja več dni. |
Kombinirane smeri
Pleza se s tehniko kombiniranega plezanja (plezalec pleza s sodobnimi cepini - orodji in derezami). Ni nujno, da je v smeri led vendar navadno je.| Ocena | Opis |
| M1-M3 | Lahko, majhna naklonina, niso potrebna orodja. |
| M4 | Strmo do navpično, že potrebna tehnika zatikanja. |
| M5 | Navpično, zatikanje. |
| M6 | Navpično do previsno, težji gibi. |
| M7 | Previsno, manj kot 10m težkih gibov. |
| M8 | Skoraj vodoravna streha, težave trajajo dalj časa kot pri M7. |
| M9 | Ves čas navpično do previsno z zelo majhnimi oprimki, ali streha dolžine 2 do 3 telesne višine. |
| M10 | Najmanj 10m strehe ali 30m previsa z zelo težkimi gibi. Ni počitka. |
| M11 | Raztežaj gimnastičnega plezanja v previsni steni, ali do 15m strehe. |
| M12 | M11 z dinamičnimi gibi in zelo majhnimi oprimki. |
Ocenjevanje alpinističnih spustov in turnosmučarskih smeri
Sliko o težavnosti in resnosti ture nam da skupna, kompleksna ocena. Skupna ocena upošteva težave posameznih mest, dolžino najtežjega odstavka, njegovo izpostavljenost, višinsko razliko, kot tudi mesta, ki jih lahko premagamo le brez smuči ali s spustom ob vrvi. Prav tako upošteva tudi, kako široko/ozko je določeno mesto. Nevarnost plazov in nadmorska višina ne vplivata na oceno.
Izpostavljenost je velika, če je padec nevaren (do smrtno nevarnega), majhna pa takrat, če ima težak, ne predolg odstavek spodaj lep iztek.
Pri ocenah razlikujemo med zgornjo (+) in spodnjo mejo (-).
Vse ocene veljajo v dobrih snežnih razmerah.
Ocenjevanje posamičnih mest
| Ocena | Opis |
| S1 | poti, ceste, zelo položna pobočja |
| S2 | rahlo nagnjena pobočja |
| S3 | široke, odprte strmine nagnjene do 35°, včasih tudi več |
| S4 | strmine do 45°, brez velike izpostavljenosti |
| S5 | strmine med 45° in 50° v ozebnikih, tudi na manj strmih pobočjih, če je izpostavljenost velika |
| S6 | strmine večje od 55°, pri veliki izpostavljenosti tudi do 50° |
| S7 | skoki čez skale, ledne odlome in podobno, na zelo strmih področjih |
Ocenjevanje skupnih težav
| Ocena | Opis |
| I | lahko |
| II | manj težko |
| III | kar težko |
| IV | težko |
| V | zelo težko |
| VI | izredno težko |
| VII | skrajno težko |
Za oceno IV obstaja tudi objektivna definicija: širok in neizpostavljen ozebnik, z enakomernim naklonom 45° in višinsko razliko 400 m.
Vir: Turni smuki (Ciril Praček, Miro Črnivec), Strme smučine (Andrej Zorčič, Dejan Ogrinec) in Skrivnosti nedotaknjenih strmin (Borut Črnivec, Andrej Terčelj). Ocenjevanje turnih smukov
Za ocenjevanje turnih smukov se uporabljajo ocene do tretje težavnostne stopnje, kjer turno smučanje po težavnosti zvezno prehaja v alpinistično smučanje. Najbolj razširjena je delitev težavnosti turnih smukov na pet stopenj (to delitev uporablja Turnosmučarski vodnik (Igor Jenčič)):
- nezahtevno (I)
- delno zahtevno (II-)
- zahtevno (II)
- bolj zahtevno (II+)
- zelo zahtevno (III-)