Planinsko društvo
Alpinistični odsek
Športno plezalni odsek
Mladinski odsek
Planinska sekcija Vinarje
Sekcija veteranov
Turnokolesarska sekcija
Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor   
novice koledar fotografije forum video članki kontakti
ISKANJE
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

Pridobi geslo
Domov >  Vzponi > GDPR Zadnji vzponi člana/ice
Ogledov: 125    

Smer: Ašenbrenerjeva smer

PlezalGDPR
Datum03.07.2026
Gora, gorstvoTravnik, Julijske Alpe
Država Slovenija
OcenaVI A0
Plezal(a) kotizmenično
Višina800 m
Čas20:30:00 (dd:uu:mm)
Soplezalci GDPR
Razmereletni vzpon

Komentar
Kolikokrat sem že napisal “smer ki ti ostane”, ali pa: “moreš res plezat”. Nekaj boljšega si morem zamislit, ker napisano težko stopnjuješ ni mi pa všeč, da se ponavljam. Skratka kaj naj rečem. Smer, ki ti ostane, moreš pa plezat :) Ideja je že stara. Ta smer je bil glavni cilj lanske sezone, pa se je na koncu izmuznil. Tako sva letos sklenila, da se glavnega cilja sezone lotiva takoj. Malo se vpleževa, potem pa pred morjem že kr gasa. In tako sva tudi naredila. Najprej tisti zgodnji Čop, vmes še malo vsak zase in prišel je čas, da končno zagrizeva. Zanimivo je koliko nekega dodatnega bremena si naložiš, vsaj jaz, ko je smer tako legendarna. Podobno je bilo pred leti ko sva se z Jakobom mudila plezat Čopa. Dneve pred turo sem čutil “cmok” v grlu. Vsakič ko sem brskal po spletu in bral opise sem vmes moral na wc. Prisoten je bil nek rešpekt. Sploh ker se ne počutim v neki dobri formi. Jaz sem se odpeljal na gorenjsko že malo prej in počakal Matica pri Jasni. Dan pred vzponom sem bil kr lahkoten ni bilo pričakovanega pritiska. Urediva avte in ob 20h pijeva pivo pred kočo v Tamarju. Bil sem dobre volje, vesel, cmoka ni bilo, taka zdrava živčnost. Zjutraj malo poleživa spodaj pa naju čaka zajtrk. Ogromen sendvič in 2 trdo kuhani jajci. Na osebo. Jaz ki zajtrkov sploh ne jem sem pojedel vse in na dostopu mi je bilo žal vsakega grižljaja. Nikakor ni zalaufalo. Matic je bil vedno manjši pred menoj. Ura pa pol pa sva bila pod steno. Opremo sva si dala na pas, vrvi pa pustila in gremo. Na eni polici se odločima da se navežema. Najdem klin, vtaknem fredna in naredim štant. Vprašam Matica ali kar gre ali boma odločitev prepustila Kamenčku. Odločil se je za kamenček, ki je določil mene da začnem. Matic si je samo 1x upal prekršiti kamenček in za kazen je 1 teden teklo iz njega in ostal je brez Paklenice. Vidim, da se je naučil spoštovat kamenček. Spodnji del sva malo iskala. Ni kaj za izpostavljat in stala sva pod kaminom. Začnem plezat, nekje pri tretjem klinu, pa še zdaj ne vem kaj sem delal, ni bilo tako težko, petka, mi leva noga odleti in obvisim v klinu dva metra nižje. Začuden sam sebi in z mešanim občutkom. Po eni strani ni fajn da padeš še preden se glavno začne, sploh pa v taki smeri. Po drugi strani pa pozitivno, ker očitno ni vsak padec 1 leto in 500e za fizioterapije ali še kaj hujšega. Zberem se in nadaljujem. Celoten kamin spležem v 1 dolgem cugu kar je pomenilo, da dobim tudi vilice. Itak da sva vedla da je to najtežji del in nisva vedela kaj je kamenček določil. Torej gremo. Dejansko cela smer zgleda od daleč lažje, ko pa prideš do mesta pa vidiš kako strmo je. Začnem plezat Vilice in se vserem. Ne vem ali je bil padec ali kaj je bilo, prijel sem sistem in se nisem mogel spravit fajtat dalje. Tisti del sem se dejansko potegnil iz sistema na sistem brez prave borbe. Komaj ko je klinov zmanjkalo in sem mogo spet plezat sem se zresetiral in začel plezat tako kot treba. Ne vem kaj je bilo to. Mogoče padec malo prej, mogoče ne zaupanje ker forma ni taka kot bi želel. Ne vem. Rabil sem reset in potem je šlo. Dejansko opažam da težko pležem blizu svojega maksimuma, tudi v telovadnici. Ta cug mi je to razkril kristalno jasno. Definitivno morem delat na tem. Se veselim procesa. Po pričevanju Matica, ki je ta cug splezal in je rekel, da če bi bil še 1 meter da ne bi šlo…. Menim, da tudi če bi fajtal tega naprej ne bi splezal. Vem koliko več spleže Matic trenutno od mene, tako da vilicam jaz trenutno nisem kos. Itak sem bolj za žlice! Jasno viiml na čem morem delat, da bi se pa zaradi A0 kaj prida sekiral…. Se pa niti malo ne. Izkušnjo imam, pležem pa tako za sebe. Aja, nazaj v steno. Potegnil sem torej prva dva od teh kratkih cugov ki jih Tine opisuje. Naprej je logično kam moreš it. Ko gledaš cug zgleda ok. Ko pa si tam pa te vsakič spomni, da je pač pune strmo. Sledili so trije kratki cugi. Najprej bohtelj in plata. Ko sem gledal Matica je zgledalo lažje, ko pa si tam pa za roke ni kaj veliko. Skos neke strme zajede ali poke. Strme. In pa slabi štanti. Klini ki so not držijo, samo neudobni do konca. Razen orlovo gnezdo, ki sem ga dobil jaz da si spočijem gležnje. Torej po treh kratkih cugih sem potem spet potegnil dvojni cug v levo, iz tistega “slabega varovališč” da sem preskočil “še slabše varovališče”. Plata, gor, pod previs, plata… in bila sva na stičišču z Debeljakovo varianto. Sledil je še previs v bunker, ki je padel na Matica in ko sem stal po njim na štantu sem vedel, da sem načeloma sam zaključil z mesom smeri. Breme mi je kr padlo iz ram. Matic je stisnil še tisti previs in poč za njim in bila sva na rampi. Dogovorila sva se da potegneva dolge cuge, da sma čim prej zunaj. Po 30m rampe pa pridem v votlino z ravnim dnom. Nisem mogel preskočit tega, takoj sem štantal, se zleknil po ravnih tleh, si privoščil malico…. Hotel. Matic se je samo nasmejal ko je prišel mimo in potem sam potegnil zelo dolg, več kot 60m, cug do konca rampe. Še en tak “podaljšan” cug po kaminu in bila sva pri izhodni rampi. Razvezala sva se, končno preobula in izplezala iz stene. Potem pa kriki, trepljanje, objemi, veselje…. Pospraviva robo in hitro na Vršič na pivo. Proslavit! Pogled je s številom praznih steklenic postajal vse bolj meglen, ampak iskrica je ostajala! Oskrbnik je še kratke začel nosit in nazdravljat z nama, tako da sva morala še v pekarno v Kranjsko goro, da sva lahko prispela varno do doma. Danes ko to pišem sem z****n kot že dolgo ne. Kot sem že povedal na začetku, plezat moreš, pa dolgo je strmo. Strmo tak kot treba. Smer mi je pokazala kar sem nekako vedel pri sebi, ampak ne prav vedel. Zdaj vem kje sem in na čem morem delat. Dala mi je tudi zagon, da se lotim in da iskoristim morje v pravi smeri. Ker čas imaš na morju, samo v kiro smer ga boš izkoristil je druga pesem. Enako kot je napisal Matic, grem naslednjo smer eno petko. Kaj pa pol pa bomo videli. Sten in smeri je še veliko. Sam sem pa bogatejši za eno “ta pravo”. P.s.: Pa še rdeče zokne si lahko končno kupim!  

Ostali vzponi dne 03.07.2026 (1)

Ašenbrenerjeva smer   Travnik, Julijske AlpeGDPR

Prikaži vse vzpone člana

 

Zadnje športne smeri člana

    Prikaži vse vzpone člana

     

    Zadnje planinske ture člana

      Prikaži vse ture člana

       
       
      Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o   Gostujemo pri: MojStrežnik.com
      Zadnji komentarji