V četrtek, 24. avgusta, nas je zapustil Matej Petkovič – Kajter. Z osuplostjo in nejevero nas je nekaj prisotnih na ferajnu presenetila novica, ki je v nas sprožila preveč vprašanj, a obstajal je samo en odgovor, Petka ni več med nami.

Pridružil se nam je v alpinistični šoli leta 2012. Hitro se je vpel v življenje in delo društva z neverjetnim elanom, vztrajnostjo in razumevanjem osnovnih principov delovanja društva. Prisoten povsod, razmišljajoč in super sogovornik saj so njegove besede vedno našle pravo mesto. Ni se obremenjeval s plezalskimi vzponi, trije otroci so pomenili kompromis, a jih je skupaj s Špelo vpel v društvo in tudi oni so postali naši.

Nikoli ne bomo izvedeli zakaj se je utrip tvojega srca tako nenadoma ustavil in preprečil da bi se še naprej veselili skupnih doživetij, podvigov in zmag. Vse doživeto do tvojega nenadnega odhoda pa je dovolj, da ostaja spomin, ki nas bo povezoval, tebe tam nekje za mavrico in nas ki smo še ta trenutek tu. Zagotovo pa se nekoč srečamo.

Tvoji Kozjačani