Skozi Mestni park do prvega vzpona na Piramido, ki je bila že obsijana s sončnimi žarki. Pri kapelici smo na kratko postali, se poklonili Mariboru in nadaljevali gozdno grebensko pot v smeri proti Rošpohu.
Pri Sadjarski kmetiji Skok se je pot dobesedno postavila navzgor. To je bil tudi najstrmejši del celotne ture. Po krajšem spustu po gozdni cesti smo prikolesarili v vinograd, kjer smo bili nagrajeni s fascinantnimi razgledi. Dež prejšnjega dneva je bil zaslužen, da se je videlo še daleč v Avstrijo. Hvala ti dež! In hvala ti sonce da si nas razvajalo!! Na poti proti Sv. Urbanu smo na kratko pokramljali še s starejšo gospo, ki je ravno opravljala neka izvenhišna dela, mi pa smo prečkali njeno dvorišče. Na koncu nam je zaželela še srečno pot, ki smo jo malo dalje res potrebovali, ko smo samo upali, da od treh razjarjenih psov kateri ne bo skočil po katerem od nas.
Drugi cilj smo dosegli z vzponom do cerkvice na Sv. Urbanu. Sledil je spust mimo Izletniške kmetije Dobaj-Bobič, vendar pa smo kar hitro spet zagrizli v hrib. Ob debati o tem in onem (kar veliko je bilo govora o pravilnem dihanju med kolesarjenjem in o tem, katero je boljše kolo Scott ali Specialized) smo prikolesarili do Gaja nad Mariborom. Od tu je bil le še skok do našega končnega cilja, Planinskega doma Kozjak, na nadmorski višini 690 m. "Dom je v fazi prenove in bo odprl vrata za 1. maj", je povedala upraviteljica Tina. Ponudila nam je tudi štajerski "liter liter" (tokrat v kombinaciji z jabolčnim sokom in vodo), nas pofotkala, mi pa smo ji zagotovili, da se še vrnemo.
Spust je potekal sprva po makadamski cesti, nato pa po asfaltni, v Bresternico in naprej proti izhodišču ture. Na "ferajnu" smo na kratko strnili vtise in si zaželeli vse dobro do naslednje ture. Še končna statistika dneva: 32,5 km in 1000 Vm. Udeleženci. Biba, Branka, Mirko, Iztok, Boštjan in Pečo.
Trasa ture
|