Planinsko društvo
Alpinistični odsek
Športno plezalni odsek
Mladinski odsek
Planinska sekcija Vinarje
Sekcija veteranov
Turnokolesarska sekcija
Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor   
novice koledar fotografije forum video članki kontakti
ISKANJE
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

Pridobi geslo
Domov > Članki > Alpinistični odsek OSTALI ČLANKI
Ogledov: 1575      

 Poročilo vodje odprave Prokletije 78


Dodano: 10.10.2009, Avtor: Inko Bajde

Naloga vsakega vodje odprave je, da o odpravi napiše tudi poročilo. Velikokrat je to prijetno opravilo, še zlasti takrat, ko se je ekipa srečna in zadovoljna, predvsem pa cela in zdrava, vrnila domov.

Prokletije 78 so za alpinistični odsek PD Kozjak Maribor pravzaprav pomenile osrednji letni plezalski tabor, toda vse priprave na to akcijo in sam potek dela na terenu so bili zasnovani tako, da je akcija upravičeno nosila naziv odprave. Udeležili so se je predvsem mlajši člani in pripravniki, ki se z alpinizmom ukvarjajo šele dve ali tri leta, a so s svojo dosedanjo dejavnostjo dokazali, da so dorasli tudi zahtevnejšim akcijam. Torej je morala slediti nagrada – obsežna vzgojna akcija v obliki odprave, kar je nedvomno najboljša vzpodbuda in odskočna ploščad za njihovo nadaljnje delo v odseku. Vse delo, ki ga je treba opraviti pred odhodom odprave in potem na samem terenu ter povratku, določa izbrani cilj. Tokrat so to bile Prokletije, in sicer stene, ki se dvigujejo nad dolino Grbajo. Ta cilj so si izbrali tudi alpinisti iz Novega Mesta in tako se je razvilo prijetno sodelovanje, ki je trajalo ves čas priprav in tudi kasneje v taboru samem.
Brez stroškov ne gre – zato smo morali zbrati dovolj finančnih sredstev, obdelati cilj, zagotoviti prevoz hrane in ekipe, se oskrbeti z zdravili in postoriti še veliko obrobnih, a zato nič manj pomembnih opravil, ki so prižgala zeleno luč za odhod odprave. Da bi delo lažje steklo, smo osnovali organizacijski odbor, ki je vodil in nadziral vse delo ter skrbel, da ne bi na kaj pozabili. Med drugim je izdal tudi lično brošurico za interno uporabo, v kateri je bila natančno obdelana pot odprave. Pri proučevanju gradiva za Prokletije so nam veliko pomagale izkušnje koroških alpinistov, ki so to območje že večkrat obiskali, ter nasveti alpinista in publicista inženirja Zlatka Smerketa iz Varaždina, za kar smo jim še posebej hvaležni. Poleg priprav so člani morali najti dovolj časa še za treninge, ki so jih opravili v glavnem individualno – v znamenju odprave pa je bil tudi spominski alpinistični tabor v stenah Kozjaka nad Splitom.
Oboroženi z znanjem o pogorju, v katerega smo se odpravljali, potrebno opremo in hrano, smo v štirih krepko otovorjenih avtomobilih dne 29. julija v zgodnjih jutranjih urah zapustili Maribor in krenili na dolgo pot proti cilju. Z avtomobili je odpotovalo devet članov odprave, med tem ko so zaradi obilice tovora morali trije na pot z vlakom. Prostor baznega taborišča smo dosegli dne 31. julija ob enih zjutraj. Jutranji svit pa je s seboj prinesel tudi snidenje s trojico članov, ki so potovali z vlakom, in s tovariši iz Novega Mesta, ki so svoj tabor postavili že dan ali dva pred našim prihodom. Dan smo izkoristili za postavljanje tabora in delovni dogovor za čas bivanja v dolini Grbaji. Plezalski del tabora se je torej pričel 1. avgusta in je trajal do 9. avgusta, medtem ko smo preostale tri dni določili za povratek.
Dnevno sta v taboru dežurala po dva člana odprave in skrbela za vodo, pripravila glavni dnevni obrok, vršila tekočo nabavo kruha, sadja in zelenjave ter s pomočjo radijskih oddajnikov skrbela za povezavo med steno in taborom ob dogovorjenem času. Kot vodja odprave sem vsak dan sklical sestanek vseh navez, na katerem smo se dogovorili in razdelili naloge za naslednji dan. Ekonom je na osnovi planiranih vzponov po navezah razdelil hrano za v steno. Organizacija taborjenja in poslušnost članov sta bili dovršeni, zato je skupno življenje v taboru potekalo v najlepšem redu.
Odkar smo prišli v Prokletije, smo imeli ves čas prekrasno vreme s sorazmerno svežimi nočmi in izredno vročimi dnevi, saj se je temperatura povzpela pogosto celó do 35 Celzijevih stopinj in več, tako da nas je pestila huda sončna pripeka. Ob stiku s steno smo bili nekoliko razočarani, kajti množina strmih trav v njej je podrla vse upe v trdne stope in čvrste prijeme. Le malo je bilo pravih plezalskih užitkov v čisti skali. Ob morebitnem dežju pa bi se strme travne vesine kaj lahko spremenile v nevarne spolzke tobogane. S tem nikakor nočem reči, da Prokletije niso zanimive in vredne obiska, saj prav zaradi svoje strukture in razsežnosti ponujajo dovolj divjega bogastva prirode, ki ga je neizmerno vesel vsak gornik. Velika sreča je, da v ta svet niso prodrle škodljive ambicije potrošniške družbe, čeprav je slutiti, da dolgo ne bo več tako. Podobnega mnenja so tudi domačini, s katerimi ni težko skleniti velikega prijateljstva.
Natančen pregled dejavnosti v Prokletijah pove, da smo skupno opravili 68 vzponov (originalno poročilo vsebuje tudi tabelo vzponov po navezah; op. ured.).
V času odprave smo posneli veliko fotografskega gradiva, zato ga bomo primerno uredili in pripravili zanimivo planinsko predavanje. Navsezadnje moramo izpolniti tudi svoj dolg do vseh posameznikov, obrtnikov in delovnih organizacij, ki so nam bodisi materialno, bodisi finančno pomagali izpeljati odpravo. In teh ni malo. To sodelovanje je znova potrdilo veliko zaupanje naših delovnih ljudi v mladino in planinsko organizacijo, ki je na vsakem koraku pripravljena upravičiti pomen svoje bogate, pestre in poučne dejavnosti. Zato v teh sklepnih besedah mojega poročila vsem še enkrat iskena hvala – prav tako upravnemu odboru PD Kozjak, ki s polno mero razumevanja iz leta v leto omogoča odseku zanimive akcije kljub gmotnemu položaju društva. Zahvaljujem pa se tudi vsem članom odprave za njihovo vztrajnost, pogum in iskreno tovarištvo, ki je bilo vselej prisotno na vsej naši poti.

Odprava »Prokletije 78« je pravzaprav pomenila osrednji letni plezalni tabor AO PD Kozjak Maribor. 12-članska ekipa je odšla na pot 29. julija, vrnila pa se je 12. avgusta 1978. Sestavljali so jo: vodja Inko Bajde, tehnični vodja Marjan Koren, tajnik odprave Zvone Koklič, Zdenka Svenšek kot blagajnik, Rika Šubic kot ekonom ter člani Marjan Bizjak, Tone Golnar, Hotimir Selič, Ljuba Simonič, Marko Šubic, Ivo Veberič in Zdenko Zorič. Tabor je bil postavljen v dolini Grbaje, kjer je bilo tudi izhodišče za plezalne ture. Opravljenih je bilo 68 alpinističnih vzponov vseh težavnosti, tudi nekaj lastnih variant in prvih ponovitev.

Komentarji - vidni samo prijavljenim!

Prikaži vse članke

 
 
Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o   Gostujemo pri: MojStrežnik.com
Zadnji komentarji