Planinsko društvo
Alpinistični odsek
Športno plezalni odsek
Mladinski odsek
Planinska sekcija Vinarje
Sekcija veteranov
Turnokolesarska sekcija
Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor   
novice koledar fotografije forum video članki kontakti
ISKANJE
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

Pridobi geslo
Domov >  Vzponi > GDPR Zadnji vzponi člana/ice
Ogledov: 323    

Smer: Solleder-Lettenbauer

PlezalGDPR
Datum18.07.2023
Gora, gorstvoCivetta, Dolomiti
Država Italija
OcenaVI-(A0)/V
Plezal(a) kotizmenično
Višina1200 m
Čas01:09:00 (dd:uu:mm)
Soplezalci GDPR
Razmereletni vzpon

Komentar
Uf.... pa gremo lepo po vrsti. Kot outsider na tabor v Dolomitih sem se v ponedeljek dopoldan pripeljal v kamp in pobral Jakoba. Odpeljala sva se v vas Alleghe in malo gor, kamor pripelje tudi prva gondola iz vasi. Tukaj si razdelima opremo in se ob 15h v največji vročini odpraviva proti koči Tissi pod SZ steno Civette. Vroč dostop. Jezik do podna. Na 2200 m odkrijeva Lago Coldai in ljudi v kopalkah na plaži. Hitro se skopava v hladni vodi in nadaljujeva prosi koči. Na koči pa mix 2 svetov. V najinem svetu ni udobja in pogledi so usmerjeni v steno, okrog naju pa turizem, solata za večerjo in vino iz kozarcev na peclje. Morem pohvaliti oskrbnico, ker tukaj štrik na nahrbtniku nekaj velja. Dobila sva super postrežbo, hrane kolikor sva hotela, sobo brez rezervacije, zajtrk na koncu pa plačala 45 € na osebo. Na računu ni bilo vsega pa še popust na koncu. Hvala. Po večerji je oskrbnica prinesla ali zvezek in naju prosila, da zapiševa svoje podatke ter načrtovan vzpon. Ugotoviva da sta bila letos samo 2 poskusa v steni in samo eden uspešen. Nisva spraševala kaj je bilo z drugim. Prelistava zvezek. Najstarejši vzpon je iz leta 2013 kar priča, da stena nima glih veliko letnega obiska. Med listanjem najdeva imena kot so Luka Lindič, Luka Kranjec, Hansjorg Auer in podobni. Hitro se odpraviva spat, ker je alarm nastavljen na 3:30. Ob nekaj čez 5 v prvi svetlobi dneva stojiva pod steno. Hitro se oprtama in začneva. Spodnji podstavek je lahek (II) in ga soliraš. Naveževa se 2 raztežaja pred znamenitim vstopom v smer, ko preko smeri prileti veliko kamenja in snega. Ker je stena strma, padajo projektili direktno na melišče. Kakšen začetek. Utrip je že dobro povišan. Mene je pogled na vstopne poči in previsne kamine kar zvil v trebuhu. Kaj tu gor grema..... joj. Hitro stojima pred nezgrešljivo počjo, ki označuje pravi začetek smeri. Jakob hitro prepleže prvo zajedo in prispe na viseč štant. Stena in smer hitro pokažeta svoj značaj. Strmo bo. Strmo ko svija. Nadaljujema preko previsnega kamina in po poči ki se vstrajno širi pod ogromen kamin. Vse nekje V+, VI-. Stojima pod ogromnim kaminom, ki se zapre v pravo streho. Vema, da je to eno od ključnih mest smeri, ne vema pa še, da najtežje mesto. Ker je kamin preširok za kaminsko plezanje od zunaj, v globino pa ne moreš, ker pripležeš v strop, ga napadeš po levem boku. Spležeš nekje na 3/4 stebra in prečiš po rahitični prečki na zunanjo, previsno stran, kjer te čaka viseč štant nad konkretno praznino. Izpostavljenost je tukaj res popolna, kar hitro začutiš. Smer nadaljuje še malo v levo, 2m navzgor in potem desno navzgor na vrh kamina. To je najtežje mesto, na večih skicah označenih z VI+. Pležeš torej desno navzgor po slopasti polički, brez upore za desno nogo, tako da si veliko na rokah. Pri zadnjem klinu sem bil tako navit in zadihan, da sem se prijel za sistem, vpel vrv, in potem nadaljeval na štant. Torej A0. Ko sem nazaj iz štanta gledal Jakoba kako piha, sem vedel, da ni bilo samo meni težko. Na štantu se samo spogledava v smislu aja....tak bo to. Uh. Ta del nama je odvzel malo zagona. Smer nadaljuje po lažjem svetu naprej in eno nadstropje višje zagledaš očito prečko daleč v desno pod značilno snežišče nekje na polovici stene. Do nje vodita 2 poti. Po levi je original, po desni pa obhod, ker je original velikokrat moker. Na srečo je bila stena čisto suha in izbereva originalen in lažju prehod po levi. Jakob prepleže previsno poč (V+) in doseže poličko. Sedaj sledi malo lažji svet. Desno po polički in 3 raztežaje (III-IV) do značilne rumene trikotne stene. Tukaj na desni opaziš zajedo, do nje pa te loči strma stopnja. Prepležeš je iz skrajno leve proti desni (VI-). Omenjena zajeda je meni en najlepših raztežajev. Navpična zajeda pete stopnje, ki kar požira frende, tako da klina ni. Še en dolg raztežaj dobre štirke in stojiva na grebenu. Sledita 2 raztežaja III v levo, da doseževa značilni U. Smer gre tukaj iz levega stebra U-ja v levo in doseže dno velikega žleba v vršni steni. Jakob pleče proti temu U-ji po desni, ker je tam najlažje in doseže njegov desni vrh, kjer je urejen abzajl. Očitno tukaj veliko navez zgreši in tako sva se v ta U spustila po vrvi. V U-ju urediva štant in začnem s plezanjem naslednjega raztežaja, ki je ocenjen z V, VI- ko se naenkrat stemni. Kot da bi nekdo izklopil luč. Pogledam dol in oblaki, ki jih do takrat nisva videla, zajamejo steno od spodaj navzgor. Hitro spležem nazaj do štanta, ker nama svetloba in hladen veter narekujeta nevihto. Hitima. Preobujema se, oblečema, zložima opremo v nahrbtnik.... pred očmi pa se bliska. Prvič sem to doživel. Meter pred tabo se neslišno zabliska močna svetloba, takoj za tem pa TAK FEJST ZAGRMI!!!! Tega me je bilo pa res strah. Strele! Ko že razvijava vsak svojo bivak vrečo se vsipa. Sodra in dež tako močno, da v 10 sekundah več ne vidim svojih čevljev, ker so zasipani z sodro. V hipu sva mokra od pasu navzdol in zlezeva v svoje bivak vreče. Dregetama in poslušava grmenje in padajoče kamenje. Ni bilo fajn. Javiva stanje v dolino in čakava. Hvala bogu se nevihta počasi umiri in ostane samo dež. Pomalicava in čakava. Pred zahodom zlezeva ven iz vreče, da skidama led in si malo pripraviva "ležišča". Hitro nazaj v vreče, ker mokra naju zunaj zebe kot psa. Tudi v vrečah dregetama. Začuda sva ponoči kar veliko spala. Naj bo to pisanje zadnje opozorilo za vse, ki nimate bivak vreče. Takoj kupit in vedno v nahrbtnik. Jebeš tisto astro folijo v prvi pomoči, bivak vrečo rabiš. Brez nje si ne predstavljam noči, še manj pa plazanja drug dan. Vsega skupaj sva bila v tem "oranžnem kraljestvu" (vreči) več kot 12 ur in zjutraj ob nekaj čez pet se odločiva še malo poležat. Misel na mraz (saj sva še vedno mokra v spodnji pol telesa) ni bila prijetna. Ob nekaj čez šest naposled zapustiva vreči. Kak je bilo pa mrzlo. Dregetala sva tako močno, da nisva mogla napisat SMS sporočila v dolino, da sva ok. Takoj počepi in jutranja telovadba ter vsak pol čokoladice. To je vse kar še imava. Hitro se porihtava, se preobujeva v mokre plezalke in gremo dalje. Prvi raztežaj za zajtrk je prehod v velik žleb zgornje stene. Res lepa plezarita. Zajeda, ki postaja postopno vedno bolj strma, na njenem vrhu pa sledi prečka v levo v dno žleba, ki se tukaj konča v konkreten previs. Narava je tukaj poskrbela, da iz zadnjega krimpa na desni, glih dosežeš prvi grif v žlebu. 1m več, pa bi bil ta prehod veliko težji. Srečna sva v žlebu kar pomeni, da sva res v zgornjem delu stene. Sledi še nekaj skokov po strmem mokrem kaminu ocene VI, V, IV. Ko to prepleževa so vse VI-ke za nama. Sledi raztežaj po polički v levo pod strmo poč. Ta poč V+ ni tak poceni, potem pa se svet za nekaj ur položi. Sledi veliko raztežajev III in IV, da jih ne znava preštet. Vmes je 2x deževalo, tako da sva spet mokra. Oblaki se razkadijo tik pred zadnjim težjim delov in stena se tudi malo posuši. Sledi še strma poč, potem zanimiv kamin, kjer se še moreš malo potrudit in pa zadnja V-ka. Malo previsna poč z dobrimi grifi. Zadnji raztežaj III na greben in na sonce in je to to. Kaj si not. Preko sva. Po 17h plezanja in 30h v steni sva mokra na vrhu. Pospraviva robo in še vedno v puhovkah in anorakih prikorakava na vrh, kjer naju pohodniki v kratkih rokavih gledajo kot da sva iz marsa. Čisto vseeno nama je. Iz vrha se vidi velik bivak Torrani, le 200 m pod vrhom, ki je v bistvu koča. Ko naju oskrbnik vidi in se prepriča da sva res plezala, nama takoj prinese pivo. Hiša časti pravi. Hvala. Spijeva, se zahvaliva in začneva sestopat proi koči Coldai. V 2h sestopa naju še 2x stušira, enkrat pa še pozdravi sodra. Malo masaže za ramena. Mokra in utrujena zvečer prideva do koče Coldai, ker po večerji popadava v postelje. Naslednji dan sledi 1h sestopa do avta, in vožnja domov. Kaka tura. Kaka stena. Želela sva si preizkusa in dobila sva ga. Napaka je, da nisva šla v steno ob brezhibni napovedi, ampak tako slaba pa tudi ni bila. Za tako smer potrebuješ rezervo. Kakorkoli, splezala sva jo in dobila svojo dogodivščino. Še malo statistike. Imela sva 6 dolgih sistemov in 4 kratke, frende od vijolčnega do 3-ke, torej 5x BD in pa 2 totema + 1 micro dragon. Torej 8 frendov. Imela sva tudi 7 klinov, dva sta ostala v steni. 5 jebic in ostala potrebna oprema. Štantala sva na vse. 2 klina, 3 kline, roglje, 1klin + frend, 2 frenda..... vsega imaš. Smer je ok opremljena. Pač kaka petka je tudi brez klina in kak štant moreš naredit sam. Najtežja mesta pa premorejo kak klin ali več. Plezat moreš. Raztežajev ne znava seštet, ker drugi dan v tistem dežju ne vema več koliko je bilo lažjih cugov. Vsega skupaj kakih 40. Veliko je krajših cugov, sploh v težjem svetu. Po 30 m si brez 4 frendov, vidiš štant in štantaš, ker ne veš kako bo naprej. Tudi lažji svet je kr strm, kaj vtakneš in hitro narediš treneje z mokrimi štriki. Tako da celih 60 m ne vem če sva 2x raztegnila. Delim kar vse slike ne povezavi: https://photos.app.goo.gl/PQpbvrW1S7WNPHHbA  

Ostali vzponi dne 18.07.2023 (6)

Colbertardo Sas de Stria, DolomitiGDPR
Südkante Hexenstein, DolomitiGDPR
Zmaj-Ogrin Omerza-Tempelj skrivnosti   Ojstrica, Kamniške in Savinjske AlpeGDPR
Solleder-Lettenbauer   Civetta, DolomitiGDPR
Via della Rampa (Del Torso)   Piz Ciavazes, DolomitiGDPR
Via della Rampa (Del Torso)   Piz Ciavazes, DolomitiGDPR

Prikaži vse vzpone člana

 

Zadnje športne smeri člana

    Prikaži vse vzpone člana

     

    Zadnje planinske ture člana

      Prikaži vse ture člana

       
       
      Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o   Gostujemo pri: MojStrežnik.com
      Zadnji komentarji