Planinsko društvo
Alpinistični odsek
Športno plezalni odsek
Mladinski odsek
Planinska sekcija Vinarje
Sekcija veteranov
Turnokolesarska sekcija
Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor   
novice koledar fotografije forum video članki kontakti
ISKANJE
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

Pridobi geslo
Domov > VSE FOTOGALERIJE > Alpinistični odsek Največ ogledov
Stran   1   2   3   4   5   6 
Prikaz: 1 - 30 od 164 zapisov
Iskanje
  
Išči v
 21.07.2023 Matjaž Jakopič, 1412 ogledov
Plezalni tabor Colfosco 2023

V času med 15. in 19. julijem smo izvedli mini plezalni tabor v Dolomitih. Pridružilo se nam je še nekaj članov AO PD TAM Maribor in nekaj prijateljev neplezalcev. Skupaj se nas je nabralo 16 udeležencev, nekateri so kamp sicer obiskali zgolj za dan ali dva, vse pa nas je združevala velika želja po novih dogodivščinah v čudovitem okolju dolomitskih vršacev.

Bazni tabor smo postavili v kampu Colfosco, ki se nahaja pod impozantnim Sassongherjem, v neposredni bližini popularnega smučarskega središča Alta Badia. Plezalne aktivnosti smo zastavili dokaj dopustniško – v 4 dneh smo opravili 10 plezalnih vzponov, med katerimi po kvaliteti zagotovo izstopa vzpon naveze Ženko-Roter v SZ steni Civette po smeri Solleder-Lettenbauer. Ostale preplezane smeri spadajo bolj v uživaško kategorijo, opravili pa smo tudi nekaj planinskih in kolesarskih tur.

Vreme nam je dokaj dobro služilo, saj se je klasična dolomitska nevihta pojavila šele četrti dan pozno popoldne, nam je pa zato postregla z močnim vetrom, nalivi in sodro. Nevihta je našo navezo v Civetti prisilila k nočnemu bivaku na nadmorski višini okoli 2700 m, izplezala sta naslednji dan.

Plezalni tabor smo zaključili z novimi izkušnjami, tečajnika alpinistične šole sta splezala svoje prve smeri v gorah, kar pa je najbolj pomembno: vse aktivnosti smo izpeljali popolnoma brez poškodb in se imeli preprosto lepo. Naslednje leto spet!

 28.07.2022 Davorin Mesarec, 2301 ogledov
Ob 50. obletnici alpinistične odprave AO Kozjak v Durmitor

TRAJANJE ODPRAVE: 29. 7. do 13. 8. 1972

UDELEŽENCI ODPRAVE: Inko Bajde, Jože Marolt, Ivan Šturm, Beno Reis,  Marjan Curk, Jože Skerlovnik, Jasna Princ, Marjan Koren, Vlado Zafošnik, Marko Gabrovšek in Davorin Mesarec

POT: Z osebnimi avtomobili – dve Škodi, Spaček …. iz Maribora preko Banja Luke, Jajca, izvirov reke Bosne, Sarajeva, Čajnič, Plevlje, Đurdevića Tare do Žabljaka in Črnega jezera. Povratek preko Titograda (Podgorice), in ob jadranski obali.

BAZNI TABOR: v kampu pri Črnem jezeru.

VIŠINSKI TABOR: na Lokvicah.

AKTIVNOSTI: Spoznavanje pogorja Durmitorja vključno s Škrčkimi jezeri in ledeno jamo. Vzponi na najvišji vrh pogorja Bobotov Kuk 2.523 m, Terzin Bogaz in več drugih vrhov nad 2.000 m. Alpinistični vzponi po različnih smereh na več vrhov vključno z nekaj prvenstvenimi smermi.

ZANIMIVOSTI: Pred odhodom je o odpravi poročal tudi časnik Večer. Vožnja preko Bosne in Črne gore je bila ob takratnem stanju cest svojevrstna dogodivščina. Enako bivanje v kampu ob Črnem jezeru v katerem smo gobe nabirali kar v kampu, še več pa v okoliških gozdovih od koder smo jih prinašali in seveda potem tudi jedli skoraj vsak dan. S tem nam  je ostalo kar nekaj hrane, katero smo pripeljali s seboj.

 01.11.2021 2348 ogledov
Prvonovembrska Paklenica 2021

Paklenica, Hrvaška

28. 10. 2021 - 1. 11. 2021

Glej, koliko je že ura! In spet je tukaj ponedeljek! Joj, november je že! Da nekatere resnično preganja čas, pojejo ptički že kar nekaj let. Kako je bilo lepo, ko so še peli o čuku in sovi. Tako lep par sta bila. Pride pa tisti poseben čas, ki se ga veseliš. Čas, ko temperature rečejo: »Paklenica fant. Podvizaj se!«

Odprem oči in se zazrem skozi okno avtomobila. Nikakor ne morem ugotoviti, kje se nahajamo. Vreme je turobno, megleno, hladno, mokro. Nikakor ne odraža našega cilja… plezati. Skozi meglo zaznam podobo, ki se dviga nad pokrajino. Zir. Ta osamelec je že večkrat buril mojo domišljijo. Enkrat bom pa res na vrhu, si rečem. Mogoče v ponedeljek, če bo na obali deževno. Oči več ne zatisnem, saj vem, da bom kmalu čez predor, potem pa direktno v kanjon. Iz Maribora smo odrinili zjutraj, tako da časa danes ni več na pretek. Ko spet ugledamo naravno svetlobo in temperatura zraka naraste za več kot 10 °, se pogovor v avtu razživi. Kaj bomo danes splezali, kaj bomo jutri, kaj plezajo prijatelji, ki so že od včeraj »na terenu«, kdo pride zvečer, kdo jutri,… Še preden bi si odgovorili na nekaj vprašanj, že samozavestno plačujemo tridnevno vstopnino v nacionalni park Paklenica. »Hvala«, »Bok« in že se vozimo proti zgornjemu parkirišču. Na hitro še preverimo, kje so »ta zgodnji«. Ni signala … plezajo še. Dve navezi se hitro odpravimo v Veliki Ćuk in napademo. Traja nekaj metrov, da se spet navadimo na pakleniško skalo, kjer našo domačo krušljivost zamenjamo za dobro pakleniško zlizanost. Črni stopi in beli oprimki nam v očitno zelo dobro obiskani smeri predajo vse skrivnosti in že stojimo na izstopni polici. Naslednji cilj… Dinko. S pomočjo domišljije in pesniške svobode se lahko kar teleportiramo k Dinku. »Pivo, prosim«, se glasijo naše prošnje pozno v večer. Omizje se veča in naenkrat se zavem, da se v tistem trenutku nahajam točno tam, kjer si želim. Plezal sem in bom, vseeno mi je, koliko je ura, pijem pivo in se s prijatelji pogovarjam o skali, oprimkih, smereh, variantah… kako lepo mi je.

Kljub številčni udeležbi načelnik skliče sestanek ob 20 h na točni lokaciji v točnem nadstropju. Ne upamo oporekati. Točen začetek sestanka prekinejo prazni želodci in pomanjkanje plina v apartmaju. Kljub lakoti se prvi del sestanka konča z nasmejanimi obrazi in lepo bero vzponov. Sledi tema, ki smo jo vsi čakali. Kam gremo jutri? Kdo s kom? Trušč iz naše terase se zviša za kar nekaj decibelov in počasi so naveze sestavljene. Nekaj navez napade Anico z leve, nekaj z desne. Nekaj navez gre takoj nad parkirišče. Nekaj v Stup … skoraj ni stene, kamor naš odsek ne bo poslal svojega predstavnika. Še preden pa si nadenemo vlogo ambasadorjev, pa poskrbimo za primerno hidracijo. Ni se za igrati z elektroliti, pravijo. No … mi smo si jih nabrali na zalogo. Saj veste … za ziher.

Naslednje jutro hitro poskačemo v avtomobile ter se pripeljemo do zgornjega parkirišča. Se vidi, da smo celo leto trenirali. Ne glede na stopnjo hidracije smo med zgodnjimi. Trening ni bil zaman. Vse naveze vstopijo v smer kot prve ali največ kot druge tisti dan. Glede na letošnjo obiskanost se je to izkazalo za odločilno. Krikov »PODRI!« in »VARUJEM!« je toliko, da smo običajnim ukazom dodali lastno ime: »Jakob, podri!«, »Martin, varujem!«. Plezalci smo spet kot lišaj, ki je okužil skale kanjona, čeprav so one »okužile« nas. Povsod nas je polno. Le redko lahko slišiš: »pusti osiguranje« ali »karkoli se zaderejo Avstrijci«. Paklenica je ta vikend slovenska. Naj reče kdo kar hoče, tako pač je. Izčrpani in z iskrico v očeh se ponovno zberemo pri Dinku. Kje pa drugje!?

Kadar opisuješ 4 dnevni izlet, navadno začneš s prvim dnem, drugim … in tako naprej. S tem ni nič narobe. Kadar pa imaš vse na dosegu roke in točno veš, po kaj si prišel, pa ni več razloga za filozofijo. Zjutraj poješ zajtrk, se odpraviš v kanjon, zaplezaš v smer, ki jo splezaš (če je bila kratka, dodaš še eno), potem se odpraviš k Dinku, piješ piva in poješ ribo, ki ti jo gospod Dinko secira kot mama pred kar nekaj 10 leti, potem spet piješ pivo, dokler ne greš spat. Nato vse spet ponoviš. Večkrat. Kako lepo je lahko življenje. Mislim, da je bila vremenska napoved popolna. Od petka do nedelje lepo, za ponedeljek bomo še videli. Popolna napoved, ki ne nudi dneva počitka. Gremo na polno, dokler je vreme. V ponedeljek pa bomo videli. Če bo šlo, bomo še plezali, drugače domov.

V ponedeljek se po treh dneh resnega plezanja zbudimo že dobro utrujeni. Tudi pH naših teles je sumljivo nizek. Dvomim, da je kriva riba. Presneta hidracija in elektroliti! Zbudimo se v mokro jutro, saj je ponoči deževalo. »Gremo pogledat, nekaj bo zagotovo suho. Apnenec tako spije vse, kar poliješ na njega«, se je glasilo naše modrovanje. Očitno je naša vremenoslovska forma na tako zavidljivem nivoju kot hidracijska, kaj šele plezalna. Prav smo imeli. Apnenec je pridno »popil« večino vode, le kak jezik se je še bohotil v svoji črnini. Ponovno zgornje parkirišče! Že četrti dan zapored. Forma je popolna. Tako smo tudi danes nanizali kar nekaj vzponov, se ponovno sestali pri Dinku ter počasi odrinili domov.

Ponovno se zagledam v ta osamelec. Niti ni visok niti ni širok … le tam sredi polja stoji. Naslednje leto pa res. Tja gor bom splezal. Ne zato, ker je težko, ne zato, ker je lahko, ne zato, ker zmorem … ampak zato, ker je tam.

Še se vidimo. Pozdravljeni do naslednjič.

 12.09.2021 Jernej Ženko, 2252 ogledov
Dolomiti v septembru 2021

Skupina Pala, Dolomiti, Italija

7. 9. 2021 - 12. 9. 2021

Pravijo, da prvih ne pozabiš nikoli. Minilo je le nekaj dni pa vendarle slutim, da so se vtisi mojega prvega plezanja v Dolomitih trajno naselili v meni. Kako se ne bi. Vrtoglavi stolpiči strme kompaktne skale, ki prebadajo jesenske meglice nad dolinami, te opomnijo, kako kratek čas nam je odmerjen. Dolinskemu ritmu smo iztrgali teden dni časa in počutim se kot otrok v veliki trgovini s sladkarijami in prevelikim bankovcem v žepu.

Le kje naj začnemo in ali nam bo uspelo okusiti vse barve in oblike, ki se ponujajo? Vreme naslednjega dne združi vse prisotne naveze, da naskočimo isto gmoto v grebenu, ki se vije dlje, kot oblaki ponujajo pogledu. Vse prehitro smo na vrhu in nazaj v našem taboru, kjer ob soju čelnih svetilk prebiramo plezalne vodničke. Prelistali smo jih že tolikokrat, kot da bi hoteli, da nam sami kaj prišepnejo. Naslednji dan še v mraku stopamo čez travnike pod steno. Vidimo samo rob nekje visoko nad nami. Sonce le potrdi, da je do vrha res še daleč. Iskanje vstopa in prehodov, ki bi vsaj približno odražali težavnost opisano v knjigah, nam pobere kar nekaj zagnanosti in, ko končno najdemo »tisti« kamin, so sence v dolini že veliko krajše kot ob vstopu. Prepozni smo. Sestopimo in vsak ponudi kar nekaj tistih: »mogli bi, če bi, zakaj,…«, vendar časa ne bomo dobili nazaj. Vnema se na trdnih tleh hitro vrne in tako pustimo vso opremo pod steno, da nas počaka do naslednjega dne.

Vrnemo se v naš tabor, kjer srečamo navezo, ki je danes strmino namesto s plezalkami premagovala s kolesi. Tako torej izgleda dan počitka tukaj. V takem okolju pod 1000 m višinske razlike pač ne gre. Leno se nastavljamo popoldanskemu soncu, ko gorilniki že pridno pripravljajo obrok. Ali gre za kosilo ali za večerjo ne vem, niti mi ni mar. Večer teče podobno kot prejšnji, le da nas je manj za mizo. V polnem mraku zazvoni telefon in izvemo, da so prijatelji preplezali steno, ki so si jo delno prisvojili četudi le za en dan… in del noči. Zaželimo jim srečo pri sestopu, ki je bil dokaj tehničen in zahteven, ter se počasi zabubimo vsak v svojo spalno vrečo, da misli odjadrajo proti jutrišnjim vrhovom in dogodivščinam.

Budilka zvoni v popolnem mraku. Ne obiramo se in lahki smo pod našo steno še bolj zgodaj. Opremimo se in že plezamo. Nekaj malega iskanja v prvih raztežajih nas pripelje do kamina, za katerega se odločimo, da ta je pa res tisti ta pravi. Tisti s slik. Ko v kaminu najdemo star klin, dvomi izginejo. Zanimiva je življenjska pot nekaterih klinov. Na začetku so bili mogoče zabiti, da so ponujali oporo in omogočili napredovanje. Kasneje so služili le varovanju, sedaj pa ta naš rjavi kos zvite kovine, ki je odslužil prvotnemu namenu, nudi moralno oporo. Prav smo! Za spodnji del stene do sem v to nisem prepričan. Smer je od tukaj naprej zelo logična in naravna in kaj hitro smo na veliki polici, ki prereže steno nekje na polovici. Zadovoljni z napredkom in razgledom nadaljujemo. Čakajo nas strme plošče polne zdravih oprimkov visoko nad dolino. Čisto razvajanje! Komaj splezamo iz sence na sončno stran gore, že dvomljivo pogledujemo v nebo nad nami. Temni oblaki prihajajo čez steno nad nas. Nismo se še zedinil zakaj dežja v bistvu danes ne bo, ko nam narava pokaže, da ima svoje načrte. Do vrha je veliko bližje kot dol, tako da nam ne preostane drugega, kot da se preizkusimo še v neke vrste obratnem »kanjoningu«. Po zajedi, ki jo plezamo, tečejo potočki in padajo slapički, ki nas dodobra premočijo. Dež odneha toliko, da še ujamemo sončni zahod. Do vrha ni več daleč. Mokri nadaljujemo, da bi še pred mrakom dosegli vrh stene, kar nam naposled skoraj uspe. Le še lahka hoja po grebenu nas loči do planinske poti. Splezali smo!

Obvestimo prijatelje v dolini, a se še ne odpravimo k njim. Na vrh še bo treba! Če smo pretrpeli vse to, ni vrag, da ne bomo stali na vrhu. Pa še segreli se bomo s hojo navkreber. Na vrhu tokrat pogledujemo gor, čeprav je dolina globoko pod nami. V trdi temi je lepši razgled na jasno zvezdnato nebo, kot pa na nekaj luči pod nami. Srečni si čestitamo in se počasi odpravimo v dolino. Naslednji dan se prebudim v svetlobo. Nekaj novega na tem izletu. V kampu kar mrgoli od raznih aktivnosti, kakšno nasprotje prejšnjim dnem. Sami smo ostali nekje v nižji prestavi in razen kuhanja kave in sušenje opreme na soncu ne poprimemo za druga opravila. Danes je žal dan odhoda, za nas pa tudi dan počitka. Izvemo, da so naši prijatelji izkoristili še zadnje ure izleta in že pridno plezajo. Bravo. Ura, ki nam jo je prijazna skrbnica obkrožila na brošuri ob prihodu, se bliža in potrebno se bo posloviti od teh lepih hribov. Za zdaj. Se vidimo kmalu.

 06.08.2020 2816 ogledov
Plezalni vikend na Kamniškem sedlu

V soboto, 1.8. 2020, smo plezali nad Kamniškim sedlom. Plan je bil tudi v nedeljo, a nas je žal v dolino pregnal dež. Je pa bilo kljub temu zelo fajn.

Kakšna fotografija več se najde še na naši FaceBook strani:
https://www.facebook.com/groups/49888976060/permalink/10158407410511061/

 11.10.2018 Matjaž Jakopič, 3719 ogledov
Praktični izpiti za mlajše in starejše pripravnike alpinizma 2018

V soboto, 6. 10. 2018, smo izvedli praktične izpite iz letne tehnike. Udeležilo se jih je pet kandidatov za mlajše pripravnike in dva za naziv starejši pripravnik. Ob ugotovitvi, da je raven znanja v primerjavi s prejšnjimi leti precej višja, so vsi kandidati izpit uspešno opravili.

Posebna zahvala velja Branimirju Osovnikerju za možnost dela v plezališču Pruh, hvala tudi prisotnim AI in A.

 23.10.2016 Ljubo Hansel, 4325 ogledov
Praktični izpiti za mlajše in starejše pripravnike alpinizma 2016

Na izpitih je bilo fajn, lepo vreme, cilji doseženi. Posebna zahvala gre Osovniker Branimirju za pomoč in možnosit dela v plezališču Pruh...

 15.12.2015 Erwin Puch, 3483 ogledov
Zaključek AO 2015

Vse slike si lahko ogledate tukaj >

 08.11.2014 Nejc Štumberger, 4080 ogledov
Chamonix, november 2014

Sprva smo opravili nekaj aklimatizacijskih tur. Z gondolo smo se odpeljali iz Courmayeurja do koče Torino ter splezali nekaj krajših smeri v Tour du Ronde ter Aiguille de Toule. Kasneje smo se v želji po plezanju v kakšni večji alpski steni odpravili v Chamonix. Izbrali smo severno steno Les Droites kljub temu, da gondolske povezave na tem območju niso več obratovale. Tako smo se peš odpravili iz vasice Argentiere do zimske sobe na ledeniku Argentiere, kjer smo prespali in naslednji dan vstopili v smer Ginat (TD+, IV/5, 1000 m). Sestop je potekal že v temi in sicer z abzajli čez južno steno do ledenika Telefre, kjer smo zasilno bivakirali, do prve dnevne svetlobe. Ob svitu smo sestopili preko ledenika, mimo koče Couvercle, čez Mer de Glace vse do Chamonixa.

Preplezane smeri:

  • La Tour Ronde, Classic North Face Route; 50-70°, 350m
  • Aiguille du Toule, North Face; 50°, 200m
  • La Tour Ronde, Rebuffat Gully; M4, 65-80°, 350m
  • Les Droites, Ginat; TD+, IV/5, 1000m
 30.08.2013 Erwin Puch, 5046 ogledov
Kozjaški piknik 2013

Pa smo ga dočakali... piknik namreč, na Limbuškem nabrežju je bilo prav fajn.

 21.05.2013 Branko Ivanek, 4370 ogledov
Zima 2013 na smučeh

Letošnja zima je bila kar radodarna in kljub nenehnemu sneženju smo naredili kar precej zavojev. Takšnih in drugačnih :)

 23.09.2012 Boris Strmšek, 5495 ogledov
Dolomiti 2012

Konec poletja smo ujeli še za rep dolomitsko plezarijo. Sredi septembra smo se tja odpravili Erwin Puch, Boris Strmšek, Bojan Auguštin in Martin Werdonig. Preplezali smo Rumeni raz v Mali Cini (VI+, 340 m), smer Via Maurizio Speciale v Lagacuoi Piccolo (V+, 300 m), Bojan in Martin sta tukaj spodnji del stene plezala po Via del Tetto (VI+), za konec pa smo se odpravili še v Tofano di Roses, kjer smo preplezali "drugi raz" oziroma klasiko Costantini-Ghedina (VI-, 530 m). Vreme in vzdušje je bilo enkratno, le prehitro je vse skupaj minilo...

 03.02.2012 Boris Strmšek, 5535 ogledov
Januarska Zelenica 2012

Čeprav je v dolinah cvetel teloh in je marsikdo plezal v topli skali, pa smo se v sklopu zimskega dela alpinistične šole vseeno odpravili v visokogorje. In tam so bile razmere seveda povsem zimske. Sobotni tečaj smo izvedli na smučišču nad kočo, nedeljski del pa je bil namenjen turam na okoliške vrhove, kjer smo v Begunščici, Begunski Vrtači, Vrtači, Zelenjaku, Palcu in še kje našli dobre razmere za plezanje grap, za prečenje grebenov in občudovanje razgledov z vrhov...

 24.10.2011 Branko Ivanek & Rafko Skledar, 5781 ogledov
1. tradicionalni kostanjev piknik

V nedeljo, 23. oktobra se je zgodil "1. tradicionalni kostanjev piknik" pri Rafku Skledarju v Vinarjah.

 25.09.2011 Boris Strmšek, 5579 ogledov
Strmina in poletna plezalna potepanja 2011

Poti so nas vodile na marsikateri konec, čeprav nam je pa bolj usoda usmerjala korak in delila cilje. So bili še marsikateri drugi načrti, toda zadovoljni moramo biti s tistimi zgodbami, ki so se uresničile in predvsem tistimi, ki so naključno prišle mimo. Pa enkrat za spremembo nismo samo plezali, temveč prehodili tudi nekaj zanimivih poti. Razgledov smo se pa seveda naužili veliko. Ko ponavadi. Če ne gremo, ne doživimo in ne vidimo...

 31.01.2011 Branko Ivanek, 5383 ogledov
Vikend na Vršiču

V okviru alpinistične šole smo se odpravili v Mlačco pri Mojstrani, kjer smo se preizkusili v ledu, nato pa še na Vršič v sneg...

 27.12.2010 Andrej Blatnik, 5030 ogledov
Zaključek AO na Grohatu 2010

 16.12.2010 Boris Strmšek, 5908 ogledov
Švicarske Alpe 4000 plus

V osrednjih Alpah je vrsta štiritisočakov, ki so vsekakor posebno doživetje, saj tukaj vstopamo v svet ledenikov in večje nadmorske višine. Skratka, Alpe v pravi podobi. In letos smo se potepali tudi po okolici Zermatta in Saas Feeja v Švici, kjer smo stopili na nekaj štiritisočakov, malo s smučmi malo peš. Tukaj je nekaj utrinkov, ki vam bodo mogoče naredili skomine in se kmalu tja odpravite tudi sami. Vsekakor vam ne bo žal, ciljev pa je tam dovolj za vse, pa ne glede na to ali ste povprečni ali vrhunski turni smučar, če ste običajen gornik ali vrhunski alpinist... S smučmi sem obiskal Allalinhorn (4027 m), Alphubel (4206 m) in Strahlhorn (4190 m), peš pa Breithorn (4100 m) in Dom (4545 m)...

 19.09.2010 Tanja in Andrej Grmovšek, 4502 ogledov
Cirque of the Unclimbables, Kanada

Za cilj letošnje odprave sva si izbrala spet nekaj novega, nevsakdanjega - zahtevne skalne stene povsem na severu Kanade, v provinci Northwest Territories.

Plezala sva v področju Cirque of the Unclimbables, ki ponuja obilico do 800 m visokih granitnih sten, zanimiv dostop, veliko različnih smeri, možnosti za nove linije, muhasto vreme, odmaknjenost od civilizacije in pravo kanadsko divjino.

Področje je dostopno samo po zraku ali po vodi. Midva sva se odločila za kombinacijo!

 03.09.2010 Igor Videčnik, 5493 ogledov
Mont Blanc - 2010

Naš podvig je v celoti uspel. Vrh smo osvojili vsi, ki smo se tja odpravili. V soboto smo imeli precej slabo vreme in smo se proti koči Goûter odpravili v megli, dežju in snegu. Zvečer se je nad 3500 m.n.v. zjasnilo tako, da smo imeli v nedeljo zelo lep dan, edino veter je bil kar močan, še posebej na grebenih in samem vrhu.

 09.08.2010 Boris Strmšek, 5624 ogledov
Dolomiti - Cortina 2010

Nekaj kar prekratkih dni smo se potepali v stenah nad Cortino, kjer smo preplezali nekaj zanimivih smeri nad prelazom Falcarego, v Tofani di Roses in v Cinque Torri. Kozjaško-rašiško ekipo smo sestavljali Alenka Paveo, Darja Urbas, Janja Znoj, Mojca Balant, Armand Polegek - Luka in Boris Strmšek - Strmina.

 14.06.2010 Udeleženci tečaja, 5171 ogledov
Ledeniški tečaj na Oberwalderhütte, 2010

Letošnji ledeniški tečaj je potekal pri koči Oberwalderhütte na območju Velikega Kleka (Großglockner) v Visokih turah. Udeležilo se ga je 11 dijakov in štirje inštruktorji. Če nam ne bi "pobegnila" lavinska žolna, bi bilo vse popolno...

 22.03.2010 Miha Glavič, 4010 ogledov
Lipanca

Kakšna ura od avta do Lipance, pa še kakšna dobra ura na vrh in slaba ura nazaj do bajte. Prijazen oskrbnik, topla skupna ležišča, za katera ni potrebna spalka. Bajta je odprta non-stop, tudi med tednom. Preko škrbine, kjer so napeta varovala proti Lipanskemu vrhu, še ni nihče hodil in je v danih snežnih razmerah (napihan pršič) izgledalo hudo nevarno. Tako so prvotne tihe želje po prečenju proti Lipanskemu vrhu in morda še dalje ostale res le tihe želje. Vreme pretežno kičasto.

 25.01.2010 Luka Rutar, 4097 ogledov
Mali Draški vrh

Pristop čez Viševnik in Srenjski preval na Mali Draški vrh, nato smučanje z njegovega vzhodnega vrha na Srenjski preval in čez Kačji rob nazaj na Rudno polje.

 14.01.2010 Miha Glavič, 4403 ogledov
Miha in Greta na Storžiču

Dom pod Storžičem - Žrelo - Zahodni greben - vrh - Škarjev rob - Dom pod Storžičem. Vzpon je trajal 5 ur, skupaj s sestopom do koče pa približno 8 ur. Tura se je dejansko začela že dan prej, ko sva po neuspešnem dostopu do koče z avtom morala kar po klasično zavihteti na rame nahrbtnike in se pred spanjem med pojenjajočim sneženjem še malo sprehoditi.

Obsežno poročilo >>

 16.12.2009 Milan Sovič, 5633 ogledov
Vetrne police

Prvotni cilj smer "DD" sta nam zasedla Luka in Grma, zato nam ni preostalo drugega kot "Vetrne police". Kako smo uživali si oglejte na fotografijah... razmere so bile polarne.

 13.12.2009 Dragoslav Dimnik, 5925 ogledov
Zaključek 2009 na Grohatu

Spet se je zgodil zaključek našega alpinističnega odseka v oskrbi prijaznega Martineka na Grohatu. Naše "cicibane" smo (že skoraj) sprejeli med pionirčke alpinizma, no, še zimo bodo morali preživeti. Kandidati za starejše pripravnike so se borili za življenje v goreči planinski koči, novopečena alpinista pa sta uprizorila dramsko delo "Naš drugi osemtisočak".

 03.12.2009 Anton Golnar, 3939 ogledov
Patagonija 1982

V osrednjem delu leži najvišji vrh Patagonije – Cerro San Valentin, ki presega 4000 m. Nedaleč od njega proti severu se nahaja Cerro Castillo.

 

 

Povezava na odpravo: odprava_prikazi.php?pid=54

 07.11.2009 Luka Rutar in Tine Cesnik, 4400 ogledov
Prvi turni smuk zime 2009/2010

V soboto, 07.11.2009, na Koralpah. S parkirišča na vrh Steinschober-ja 2.070m in na smučeh dol. Razmere so bile, glede na datum in količino snega, kar ugodne, le vreme žal ni bilo najlepše.

Ogledaš si lahko še video: Steinschober

 20.10.2009 Dušan Zemljič in Luka Rutar, 5639 ogledov
Poletje v gorah 2009

Utrinki iz smeri, ki sem jih proti koncu poletja 2009 preplezal v navezi z Dušanom Zemljičem in v katerih sem, malo za spremembo, tudi nekaj fotografiral. V nekaj smereh so se nama pridružili tudi nekateri drugi naši člani, podrobnosti o tem in o smereh samih se lahko najdejo med vpisanimi vzponi.

Še več fotografij si lahko ogledate na Facebooku:

Stran:   1   2   3   4   5   6 
Prikaz: 1 - 30 od 164 zapisov
 
 
Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o   Gostujemo pri: MojStrežnik.com
Zadnji komentarji