Planinsko društvo
Alpinistični odsek
Športno plezalni odsek
Mladinski odsek
Planinska sekcija Vinarje
Sekcija veteranov
Turnokolesarska sekcija
Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor   
novice koledar fotografije forum video članki kontakti
ISKANJE
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

Pridobi geslo
Domov >  Vzponi > GDPR Zadnji vzponi člana/ice
Ogledov: 400    

Smer: Solleder-Lettenbauer

PlezalGDPR
Datum18.07.2023
Gora, gorstvoCivetta, Dolomiti
Država Italija
OcenaVI/V
Plezal(a) kotizmenično
Višina1200 m
Čas01:09:00 (dd:uu:mm)
Soplezalci GDPR
Razmereletni vzpon

Komentar
Ideja za smer je nastala par mesecev nazaj, ko malo brskam po zemljevidu in gledam vrhove, ki so relativno blizu našega tabora. Civetta. Gledam slike stene, ki ji Italijani pravijo “la Parete delle Pareti”. Razumem zakaj. Med iskanjem smeri, mi takoj pade v oči linija, ki vodi čez osrednji del stene, praktično na vrh. Italijani ji pravijo tudi “Diretissima“, a je bolj znana kot Solleder-Lettenbauer. Jerneja ni treba dolgo prepričevati, priprave se lahko začnejo. Počasi stopnjujeva formo v naših hribih, a tabor je blizu, smeri in časa pa le toliko, kot dopuščajo ostale obveznosti in predvsem vreme. Jernej se še s kufri iz dopusta pripelje v ponedeljek do kampa. Kmalu se že peljeva proti mestu Alleghe, ki je najino izhodišče za kočo Tissi. Vročina na poti je neznosna, 14 kg nahrbtniki z robo, pa tudi ne pomagajo. Privoščiva si kopanje v jezeru Coldai, ki ima prav prijetno temperaturo za ohladitev. Na koči pa sprejem, ki ga še nisem doživel. Climbers? Yes. Via? Solleder. Soba – zrihtana, voda – zastonj, zajtrk ob 3:30? Ni problema. Oskrbnica nama v roke potisne še rdečo vpisno knjigo, kjer pustiva svoje podatke: ime, telefonske številke, ime smeri in datum. Med listanjem knjige, kjer najdeš vzpone za deset let nazaj (2013 je prvi zapis) najdem samo dve slovenski imeni: Kranjc in Lindič, Capitan Skyhook. Ob 4:05 že hodiva proti steni. Brez zvezd bi bil rob stene, ki je trenutno še več kot tisoč metrov nad nama, komaj ločljiv od temne noči, ki je mirna in zelo topla, tako da že na dostopu precej »švicama«. V smer stopiva ob 5:30, potem ko še pred prvimi dvojkami dava robo na pas. Kmalu sva pod prvim težjim mestom v smeri, prečki v levo na izredno zanimivi luski. Od tu pa zares. Do vrha ti praktično več ni podarjen noben meter smeri. Spodnji del smeri je res konstanten, s plezanjem med V in VI stopnjo. Eno najtežjih mest v smeri, je diagonalna prečka proti vrhu kamina, kjer oba pošteno navije. Rabim par minut, da pridem k sebi in začnem z naslednjim raztežajem. Zaradi vročine in verjetnega pomanjkanja elektrolitov, saj pijem le vodo, pa kar naenkrat dobim krče v rokah. Vsakič, ko močneje stisnem in popustim, mi prsti kar ostanejo iztegnjeni in jih ne morem kontrolirati, vse dokler ne popusti. Kaj takšnega se mi še ni zgodilo. Niti vponk kompletov ne morem več normalno odpirati. Jernej ima k sreči plastenko z elektroliti in mi nesebično odstopi dober del svoje pijače. Počasi, raztežaj za raztežajem, prihajam k sebi. Izbiram čim bolj odprte oprimke, ki ne povzročajo krčev v podlahteh. A izgubila sva že veliko časa in peta ura je vse bližje ter z njo napovedane padavine. Jernej ravno zagrize v prvi raztežaj diagonale, ki vodi proti zgornjemu kaminu, ko naju ujame nevihta, ki je še 5 minut prej ni bilo za videti. »Lights out«. Frenetično mečeva na sebe vse kar imava v nahrbtnikih. Ravno potegnem iz žepa anoraka bivak vrečo, ko se ulije. Urnebes. Zdi se, da pada le sodra, a zraven tudi močno dežuje, pa tega sploh ne opaziš. Ko sva že v bivak vrečah, ugotavljava, da sva čisto mokra. Potegnem si kapuco anoraka čez čelado, z njo pa sodro za vrat. Odlično. Izgleda bo dolga noč. V bivak vreči gledam trenutno napoved in piše »rain intensity 9/12«. Skozi bivak vrečo vidiš kako se nebo razsvetli, kmalu zatem pa rezek pok strele. Ni prijetno. Najhujše traja verjetno le kakih 30 minut, zatem pa rahlo dežuje naslednji dve uri. Ko je najhujše mimo, naju pokliče neznana številka. Jernej dvigne, na drugi stani pa oskrbnica s koče Tissi, ki sprašuje, če je z nama vse v redu in kakšni so plani. Kera faca! Jernej ji zagotovi, da sva na suhem in toplem (kar seveda ni čisto res) in da bova jutri nadaljevala. Sončni zahod in dobra večerja; kruh, salama in sir, ki sva jih kupila prejšnji dan pri zelo prijaznem prodajalcu v Šparu v Alta Badiji, dvigneta moralo pred nočjo. Nekaj noči dremam, ostalo se tresem. Jerneja celo slišim rahlo smrčati. Ko se ob 6:30 vstanem iz bivak vreče, se tresem, zraven pa sem še rahlo omotičen. Ko pojem pol čokoladice, se takoj počutim boljše. Izgleda sem rabil sladkor. Kmalu pospraviva bivak vreče in se preobujeva v mokre plezalke. Raztežaj za ogrevanje V-ka, ki ima na koncu detajl VI-. Ne traja dolgo in mokre cote se posušijo, sistem je ogret, plezarija steče. Ker dobim lažji raztežaj proti kaminu, ki naj bi bil ključ smeri, se javim še za naslednji raztežaj. Smer bi naj bila na tem mestu pogosto mokra, a je to zgleda že stvar zgodovine in zim, ki so pustile v smeri več snega. Kamin plezam brez nahrbtnika, kar veliko olajša zadevo. Skok je dobro nabit, tako da bi se dalo v skrajnem primeru tudi tehničarit. Opazi se, da tukaj skozi teče dosti vode, saj je skala gladka in moraš večino plezati na noge. Ko me že kar lepo šuta v noge se le spravim še čez zadnji del na lepo poličko. Najtežje je za mano, si rečem. Izkaže se, da ni čisto res. Iz doline nama sporočijo, da se bliža nevihta, ki bi naju naj dosegla ob 11:00. Če ne bi imela nesreče z vremenom, ne bi imela nobene sreče sploh. Še včeraj niso bile napovedane padavine vse do 17:00. Sledi rahlo previsna poč, res super plezarija, a težko. Čez to težko mesto prideva še suha, nato pa kot napovedano začne padati nova pošiljka. K sreči imava pred sabo »le« štirke in trojke, a so le te močno razgibane in jih je težko varovati, skala pa tudi postane precej slaba. Še v dežju splezam raztežaj V-ke, ki počasi pojenja. Iz doline pravijo, da naj bi se zadaj jasnilo. Aleluja! Jernej pripleza za mano že v suhem. Za tem doseževa zadnje res težko mesto v smeri: kamin, ki se proti vrhu zapira in ga najprej plezaš po desni strani (V), nato pa kaminsko čez zadnji skok (V+/VI-). Meni se je ta del zdel precej težek in na nivoju prejšnjega kamina. Po še dveh lažjih raztežajih, mi Jernej reče: » Ajde, najdi izstopno zajedo«. Pridem pod skok, ki na pogled nudi več prehodov. Izberem tisto, kar se mi zdi najlažje. Strmo, a ni tako hudo. Pridem na polico, vtaknem totema, zabijem fotrovega jeseničana in s cmokom v grlu zakličem »podri!«. To je to? Vrh izgleda še daleč. Pogledam na uro: 14:30, 3200 m. To mora bit to. Jernej pride čez. Prehod na levi izgleda lahko, tako da skoraj ne menjava robe, ko Jernej že leti proti grebenu. Kmalu slišim vzklik veselja. Čez sva! Razmišljam, da bi pustil jeseničana za spomin, a ga raje izbijem, saj ni v najboljši skali. Kratko veselje, par slik z vrha in že sestopava proti bivaku Torrani, kjer dobiva od prijaznega oskrbnika še zastonj pivo. Nadaljujeva proti koči Coldai, vmes naju še enkrat ujame močan dež, tako da sva spet čisto mokra. Malo pavze, nato pa še sodra. Zdaj sva že navajena. Po dveh urah sva pri koči. Dva hoda, sladica, topla postelja so precejšen kontrast proti prejšnji noči v steni. 

Ostali vzponi dne 18.07.2023 (6)

Colbertardo Sas de Stria, DolomitiGDPR
Südkante Hexenstein, DolomitiGDPR
Zmaj-Ogrin Omerza-Tempelj skrivnosti   Ojstrica, Kamniške in Savinjske AlpeGDPR
Solleder-Lettenbauer   Civetta, DolomitiGDPR
Via della Rampa (Del Torso)   Piz Ciavazes, DolomitiGDPR
Via della Rampa (Del Torso)   Piz Ciavazes, DolomitiGDPR

Prikaži vse vzpone člana

 

Zadnje športne smeri člana

    Prikaži vse vzpone člana

     

    Zadnje planinske ture člana

      Prikaži vse ture člana

       
       
      Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o   Gostujemo pri: MojStrežnik.com
      Zadnji komentarji