Satopanth, Indija, 1988

Slovenci smo prvič obiskali območje leta 1988. Majhna tričlanska odpravica pod vodstvom Toneta Golnarja je takrat osvojila vrh v zelo kratkem času. Po enotedenskem premikanju po ledeniku in neuspelem poskusu zaradi nemogočih razmer v južni steni, smo se odločili za vzpon po severnem grebenu. Del opreme smo znosili do roba ledenika Sundar, dva dni kasneje pa smo, kljub vsakodnevnemu popoldanskem sneženju pričeli z vzponom. V prvem dnevu smo se povzpeli do sedla, kjer smo postavili prvi tabor. Ponoči 12. 9. sta krenila Dani Tič in Rok Preložnik, ki sta vrh uspešno osvojila in se še isti dan vrnila nazaj v prvi tabor. Andrej Gradišnik in Tone Golnar pa sta se podala naprej dopoldne in prišla pod vršno pobočje na višino 6400 m, kjer sta srečala tovariša, ki sta sestopala z vrha. Prenočila sta v snežnem brlogu, ki sta ga izkopala. Čez noč je zapadlo okoli 20 cm snega. Naslednji dan, 13. 9. se je tudi druga naveza povzpela na vrh, potem pa sta se spustila vse do baznega tabora, kamor sta prišla kmalu za prvima pristopnikoma.