Planinsko društvo
Alpinistični odsek
Športno plezalni odsek
Mladinski odsek
Planinska sekcija Vinarje
Sekcija veteranov
Turnokolesarska sekcija
Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor   
novice koledar fotografije forum video članki kontakti
ISKANJE
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

Pridobi geslo
Domov > Odprave > Latinska Amerika >  Bolivija  OSTALE ODPRAVE
Ogledov: 3144    

Bolivija 1998


 Bolivija, Latinska Amerika
Trajanje odprave: 12.06.1998 do 01.07.1998

Člani odprave:

Zdenko Zorič, Davorin Mesarec, Andrej Senica, Tatjana Gorjup - Bučka, Metka Žižek in Bogomir Žižek
  1. dan - petek, 12. junij 1998: ob 13. uri slovo od svojcev, skupinski posnetek za Večer in odhod izpred društvenih prostorov v Pekarni na letališče Schwechat na Dunaj s kombijem GRS in enim osebnim avtomobilom (FORD-om). Na poti močna nevihta s točo. Predaja pretežke prtljage brez težav. Predviden odhod ob 19:35 uri. Zamuda letala za Madrid. Polet in prihod na letališče Barajas v Madridu brez posebnosti. Prestop na BOEING   747/400 Aerolineas Argentinas. Nočni polet ob 23:45 po lokalnem času do Sao Paula. Gorivo in prestop nekaterih potnikov. Nadaljevanje poleta proti Buenos Airesu.
  2. dan - sobota, 13. junija: ob 7. uri?? po lokalnem času prihod na letališče Eze v Buenos Airesu. Zaradi požara v kontrolnem stolpu (ženski WC) odpovedani vsi nadaljnji poleti. Igrali tarok ves dan. Kosilo na račun letališča. Varianta nadaljevanja poti je bil polet do Santa Cruz de la Sierra, vendar se je zvečer izkazalo, da so to samo obljube. Zato pozno zvečer buren protest Portugalskih potnikov. Ob polnoči dobili vstopno dovoljenje v Argentino, prevzeli vso prtljago in se z avtobusom letališke agencije odpeljali do hotela El Conquistador ****. Dobre sobe in prenočišče.
  3. dan - nedelja, 14. junija: ob 6. uri prevoz z avtobusom nazaj na letališče in ob 9:30 uri polet za La Paz. Ime mesta pomeni mir, v originalu pa glasi "La Ciudad de Nuestra Senora de La Paz"«. Postanek v Santa Cruz de la Sierra. Pristanek ob 13. uri na letališču John F. Kennedy na El Altu. Letališke formalnosti opravili brez problemov. Pričakala sta nas Branko Ivanek in Gretzel. Kot smo pozneje izvedeli, sta Branku ta dan dva Francoza "speljala" prvenstven vzpon po slapu na Passo Zongo. S kombijem v La Paz. Sopihajoč prenesli prtljago od kombija nekaj ulic nižje do hotela TORINO na Calle Socabaya 457 in v sobo. Hotel zelo star – 1804, sobe slabe. Restavracija lepa in zanimiva. Cyber cafe Torino v zajtrkovalnici. Menjava 100,00 $ za 550,00 Bolivianosov – bulekov.
  4. dan - ponedeljek, 15. junij: zjutraj na ulici Socabaya pred hotelom budnica policijske godbe. S kombijem Mikro-busa na »dno« La Paza in nato malo navzgor – ogled Valle de la Luna. Zanimiva, od erozije razjedena pokrajina iz peščenca. Nasad kaktusov slab. Sestop do zadnjih hiš bogatašev ob smrdljivi Zlati reki (Rio Choqueyapu v pragozdu se preimenuje v Rio Beni). Povratek z Mikro-busom. Nakup razglednic na pošti. Telefon domov s kartico za 50,00 bulekov – polovica. Z višinsko boleznijo - soroche ni težav.
  5. dan - torek, 16. junij: S taksijem do Cementerije. Plačali in se vkrcali v kombi vendar je predviden ogled Tiwanaka odpadel zaradi stavke taksistov in šoferjev Mikro in minibusov ter kombijev in taksistov. Ogledali si pokopališče in tržnico na Cementeriji. Izdelava sladoleda na ulici! Popoldne peš do kopije Tiwanaka pred nogometnim stadionom in nato do muzeja Tiwanaka. Peš nazaj v hotel. Rezervirali kombi za drugi dan za Zongo pas.
  6. dan - sreda, 17. junija: Zjutraj s kombijem proti Cordilleri Real - kraljevska Kordiljera mimo rudarske vasi Milluni na prelaz Zongo pass. Postanek na Altiplanu. Vseh šest vzpon na Charkini 5.392 m. Na slabi polovici se preobuli v »plastiko« in nadaljevali (razen Andreja) levo po velikih skalah v smeri vrha. Andrej desno po melišču in splezal na drug predvrh ter sam vrnil na Zongo pass. Zaradi naročenega kombija se povzpeli samo do višine cca. 5.200 m v bližino vršnega ledenika ter sestopili na Zongo pass (prelaz) 4.700 m. Vreme se je poslabšalo. Na Zongo passu čakali kombi, pihal veter, megla in mraz. Zvečer dogovor z Ivanekom za Illimani.
  7. dan - četrtek, 18. junija: s taksijem do Cementerije (10 bulekov) in nato z redno linijo kombija v Tiwanaku (Tiahuanacu) po 6 bulekov tja in nazaj – kričavi sprevodnik "Curva Tiwanaku, Curva, Tiwanaku, Tiwanaku, Curva, Tiwanaku,". Ogled muzeja in izkopanin Tiwanaka – ostanek piramide, sončnih in luninih vrat, zidu z glavami. Vstopnina za muzej in vsa nahajališča 15,00 BS. Za kosilo juha v restavraciji z mačkami. Peš še do drugih izkopanin – prah in vročina!
  8. dan - petek, 19. junija: dopoldan trgovine, agencija BOLIVIAN JOURNEYS S.R.L., E-mail domov. Popoldan s kombijem za 50,00 $ na Chacaltayo. Zavita in strma cesta do observatorija in planinske koče. Pri koči 10,00 BS takse po osebi. Pol ure vzpona na predvrh z vlečnico in vrh 5.300 m brez težav. Lep razgled na Huayno Potosi, Charkini, ostale vrhove in Alti Plano. V hotel Torino prišli še trije kozjačani. V agenciji BOLIVIAN JOURNEYS S.R.L. na ulici Sagarnaga 363 izposodili šotore in naročili prevoz za Illimani.
  9. dan - sobota, 20. junija: ob 9. uri brez Žižekov z Brankom, dvema Kanadčanoma in Dancem odhod s Toyoto landcruiser proti Illimaniju 6.480 m. Dolga vožnja cca 60 km, gumi defekt, driska, zanimive doline. V vasi Campamento Minero Cuatro Hermanos?? najeli mule z vodiči za 25,00 bulekov po nahrbtniku do baznega tabora cca. 4.400 m – štiri ure zložne hoje. Postavitev tabora na lepi ravnici, kjer se pasejo lame in svinje. Zelo mrzla noč.
  10. dan - nedelja 21. junija: zjutraj megla, mraz in nekaj sodre po tleh. Nosači po 50,00 bulekov nesli nahrbtnike cca. 4 ure po kamnitem grebenu do višinskega tabora na 5.400 m. Tabor postavili na kamniti ravnici ob ledeniku in ledeniškem jezercu. Toplo popoldne in noč. Priprave za vzpon na Illimani.
  11. dan - ponedeljek 22. junija: Vstali ob enih, kuhanje testenin s paradižnikom za zajtrk in odhod ob pol 3. uri. Naveza treh z Bučko in Zdenkom. Vzpon v temi s čelnimi svetilkami po strmem ledenem grebenu in skozi polje pentientesov. Na višini cca. 5.800 m zaradi oblačnega vremena in počasnega vzpona razpravljali o umiku. Na vztrajanje Kanadčanov in Danca, ki so plačali vodnika, so ostali nadaljevali vzpon. Sestopil v tabor ob 11. uri in z Andrejem podrla najin šotor ter delno šotor Zdenka in Bučke. Ob 12. uri prišli nosači, Andrej z enim takoj sestopil. Andrej in Bučka prišla ob 14. uri, nato pa še Branko s tujci. Sestopili z nosači v bazni tabor. Topel in lep popoldan. Bosi poležavali na travi in v potoku umivali noge, fotografirali in jedli. Prespali v baznem taboru.
  12. dan - torek, 23. junija: ob 9. uri mule z vodiči in sestop v vas cca. 3 ure. S Toyoto do La Paza. Kosilo in počitek v hotelu, E-mail domov. Rašičanka ……. odpotovala predčasno zaradi domotožja oz. pljučnega endema, ki ga je dobila na Huayni Potosi.
  13. dan - sreda, 24. junija: dopoldne s taksijem z Brankom na mercado Negro zaradi popravila kamere in nakupa elektronike. Neverjetne količine najsodobnejše elektronike, akustike in fotoaparatov. Povratek peš skozi trgovski del mesta. Popoldne z Gretzel, Žižeki, Bučko in Zdenkom s taksijem v diplomatsko četrt v supermarket evropskega tipa. Nakup hrane za 100 bulekov. Tarok in zabava v Cyber cafeju z Rašičani, Brankom in Gretzel.
  14. dan - četrtek, 25. junija: dež in v hribih sneg zato s taksijem na Perujsko ambasado. Fotografiranje za vizo + 10 $. Potrditev povratne letalske vozovnice na predstavništvu Aerolineas Argentinas . Ob 15. odhod z avtobusom VOLVO iz Cementerije za Copacabano ob Jezeru Titicaca – dolgo 170. km, Žižeka, Andrej, Zdenko, Bučka in Iztok iz Rašice. Neverjeten smrad v avtobusu, 4 in pol ure vožnje po še kar solidni asfaltirani cesti. Nastanitev v hotelu El Turista. Električni mrk. Sobe še kar solidne, umivalnik samo na stranišču. Na večerjo v restavracijo VIKUNITA – slaba restavracija, ki so nam jo priporočili preostali kozjačani, večerja še kar v redu posebej postrvi – tručas iz Titicace.
  15. dan - petek, 26. junija: sončno jutro, odhod s kombijem do perujske meje. Čakanje do 9. ure na prestop meje. Vstop v Peru brez težav. S kombijem cca. 5 km do prvega mesteca - Jungujo. Ni bilo avtobusa do kraja Puno, zato za dva solesa samo do kraja Desaguero. Neverjetno umazan kraj z veliko avtobusno postajo. Po iskanju in prepričevanju komaj dobili prostor na že prepolnem avtobusu za Puno. Dobra asfaltna cesta kmalu zasuta s kamenjem – protesti študentov. Skupaj z domačimi potniki hodili pred avtobusom in odmetavali kamenje s ceste. Domačini pa so cesto sproti zasipavali nazaj. Skrenili na staro cesto ob obali. Avtobus dvakrat nasedel ob prehodu čez suho potočno strugo. Drugič zidali cesto več kot eno uro. Peš počasi napredovali. Ob nadaljevanju vožnje še gumi defekt avtobusa. Ob povratku na glavno asfaltirano cesto je le-ta bila še večkrat zasuta s kamenjem in steklom. Vožnja skoraj ves čas ob obali jezera. Pokrajina in obala podobna Dalmaciji. Zvečer prispeli v obrežno, zelo zanemarjeno in umazano mesto Puno ob jezeru Titicaca v zalivu Uros 3.820 m. Na cesti nas je našla predstavnica hotela s kitajskim imenom Hostal Quoni Wasi – soliden. Menjava 50,00 $ v 143,00 solesov – cca. 60 SIT 1 soles. Nakup vozovnic za vlak v Cusko – ENAFER S.S. F.C. SUR - turist class 55,82 Solesov - 19 $ = 3.300,00 SIT. Večerja z vodičko. Srečali štiri Slovence iz Nove Gorice.
  16. dan - sobota, 27. junija: zjutraj na vlak za Cusko (popek) – 3.400 m. Po legendi je mesto v 12. stoletju ustanovil prvi Inka Manco Capac, ki je bil sin sonca in se je rodil v jezeru Titicaca, po arheologih pa mesto izhaja iz kulture Hiari, ki je cvetela vsaj 500 let pred inkovsko. Vožnja s sicer solidnim vlakom, zelo tresoča. Prvi del po Altiplanu, nato po dolinah v hribe na cca. 4.500 m. Nakup sadja med vožnjo. Gradijo novo cesto. Igrali tarok. V Cuscu na postaji turistična agentka s kombijem. Prvi ponujen hotel slab, Royal Qosqo boljši in zelo blizu Plaze de Armas. Prenočišče 14 solesov za noč v sobi z oknom na hodnik. Dogovor za ogled inkovskih ostankov v nedeljo in Machupiccha v ponedeljek – skupaj 64,00 $. Večerja in sprehod po mestu – čudovito, dosti turistov. Pivo cerveza cuzquena.
  17. dan - nedelja, 28. junija: izlet – Žižeka in Andrej z avtobusom in agencijo v dolino Urubambe - Val sagrada de los Incas - posvečena dolina Inkov - v smeri proti Puno do vasi Pisaq – 32 km. Zaradi avtomobilskega relija ogledali samo nedeljski sejem v vasi z bogato tržnico. Ogled ruševin zaradi zamude odpadel. Naprej po dolini cca 50 km do vasi Ollantaytambo - ostanki inkovske vasi z velikimi andeni-poljedelskimi terasami in ostanki templjev oz. astronomskih opazovalnic na vrhu. Skupna vstopnica 10,00 $. Naprej do vasi Chinchero – terase in cerkev na inkovskih temeljih – tema. Povratek v Cusco. Večerja z glasbo in palačinkami.
  18. dan - ponedeljek, 29. junija: Ob 6. uri odhod s kombijem na železniško postajo in turističnim vlakom za Machupiccho. Soliden vlak se v 5 cikcakih vzpne iz mesta na planoto in nato v vijugah po planoti ter se spusti v dolino Urubambe. Zelo slaba proga vlak trese in premetava v vseh smereh, da padeš s sedeža. Postregli čaj mate de coca, ko je najbolj treslo. Za 112 km traja vožnja 4 ure v dolini Urubambe – delno že džungla. Možno vmes izstopiti in nadaljevati peš po Inkovski poti - Camino Inca - Inka veg-u, ki teče po grebenih že od Cusca cca. 40 km ali od km 88. Izstopili na novi postaji Ruinas Machupicchu na višini cca. 2.500,00 m in nato z avtobusi po serpentinah navzgor do Machupiccha (Machu Piccho) - leži na težko dostopnem sedlu na enem od obronkov gorske verige Vilcabamba na robu andskega gorovja kot obmejna trdnjava, ki naj bi ščitila Inkovsko državo pred vdori iz Amazonije. 1911. leta odkril ameriški raziskovalec Hiram Bingham. Sodoben vhod - vstopnina 29,00 solesov - z drago restavracijo - hotelom Turistas. Obvezna oddaja nahrbtnikov. Vodič razkazal ostanke templjev, razložil odkritje leta 1911 in izkopavanje, inkovsko filozofijo življenja z naravo itd. Vrh Huayna picchu s svetiščem Mamaquilla posvečenim luni zaprt za obiskovalce zaradi požara pred 5 meseci. Odprtine za meditiranje v stenah templjev, astronomska opazovalnica, Tempio de las tres ventanas - tempelj treh oken, Sončni tempelj, sveti kamen Intihuatana (kraj kamor je bilo privezano sonce), kondorjev tempelj, niše za mučenje itd. Povratek z avtobusom ob treh in vlakom v Cusco. Lokomotiva obnemogla na vzponu proti Cuscu. Po celournem speljevanju in počivanju prisopihala do vrha in se spustila po cikcakih v mesto. Kombi do hotela. Večerja in sprehod po mestu. Pisco zanimiva alkoholna pijača.
  19. dan - torek, 30. junija: Bučka in Zdenko z letalom v La Paz. Težave z vizo na Letališču v La Pazu - 50,00 $ po osebi. Zvedela zakaj tujce imenujejo gringose – ker delijo zelence ($). Iztok iz Rašice z vlakom nazaj v La Paz, ker ni mogel kupiti letalske karte z Evrocardom. Preostali štirje na ogled mesta in muzejev. Nakup letalskih kart za La Paz 99,00 $ + 25,00 $ letališke takse. Ker je bilo letalo za četrtek že zasedeno, smo morali nazaj že v sredo. S taksijem do obzidij oz. trdnjave Saqsaywaman nad Cuscom (24. junija veličasten praznik z glasbo in plesi Inkov). Tukaj je bil Manco Inca 1536. leta v odločilni bitki s španci Franciska Pizzara poražen. Lahko dostopno tudi peš iz Plaze de Armas cca. pol ure. Ogromna obzidja iz velikih kamnov z amfiteatrom kjer ob enakonočju prirejajo plese in predstave v inkovskih oblačilih in z živo glasbo. Sosednjega najdišča Qenqo nismo našli. Vrnili peš v mesto. Ogledali Museo de Santa Catalina – v glavnem religiozna vsebina. Glavno Catedralo s prizidano cerkvijo na glavnem trgu – Plaza Arme, Museo Historico Regional in Museo Arqueologico Qorikancha ob glavni Aveniji del Sol (pod cerkvijo zgrajeno na mogočnih inkovskih temeljih). Ob posebnem plačilu še ogled Museo Inka malo nad glavnim trgom – zelo dober. Obisk diska Mama Afrika za katerega delijo brezplačne vstopnice po vsem mestu. Zanimivo vendar do 23.00 ure še prazno.
  20. dan - sreda, 01. julij: Ob 7.00 s taksijem na letališče. Stevardesa na letališču Peruanka nas je pozdravila z »dober dan«. Letališka taksa 20 $. Let z Aero Peru (Peruan Airlines) prijeten. Na letališču v La Pazu sprejeti kot da prvič vstopamo v Bolivijo – brez težav z vizo. Kopanje, počitek in priprave za odhod v hribe. Nakup hrane z Andrejem. Planirani vzponi na Janquo Laya 5.545 m in ali Janqu Uyu (Huyo) 5.512 m, Bučka, Andrej in Branko pa Chachacomani 6.000 m. Rezerviran prevoz in sposojeni šotori pri agenciji.
  21. dan - četrtek 2. julij: z Bučko, Andrejem in Brankom z Toyoto – 60 $, vozil lastnik agencije + brat + šofer proti hribom - Cordillera Real skupina Chachakumani in Jankho Huya v smeri Tiwanaku in kraju Penas. Prehitro zavili iz Altiplana proti hribom na zelo slabi cesti dvakrat izstopili in na kmetiji dokončno ostali brez poti. Po travnikih na vrh grebena kjer smo izstopili in se peš napotili v sosednjo dolino na cesto. Toyota nazaj in po cca. 1 uri nadaljevali pot mimo treh lepih jezer. Strm vzpon ceste proti tretjemu jezeru in na koncu doline po snegu levo v dolino Khara Khota pod prelazom Paso Mullu. Ocenili, da ni možnosti za prvo ekipo za bazni tabor pod Chachacomani-jem. Vrnili pod prelaz in postavili tabor. Avto naročili za ponedeljek zjutraj. Branko in Zdenko na oglede na levo pobočje doline. Sonce zašlo že ob 16.00 uri. Hrano skrili na dveh mestih. Večerja in zaradi mraza spat že ob 18.00 uri. Dolga in mrzla noč. Zaradi nesporazuma ob najetju šotora - dva dvojčka namesto enega trojčka in enega dvojčka spali v dvojčku Bučka, Zdenko in Branko.
  22. dan - petek 3. julij: Zaradi nekaj prometa po cesti in pastirice odločili dežurati v taboru – prvi dan Branko. Andrej zaradi vročine in gnojne angine peš nazaj proti La Pazu (cca. 30 km do prve prometnejše ceste). Uro in pol za njim džip rudarjev, ki ga je na srečo pobral. Z Bučko in Zdenkom vzpon na 5.368 m visoki vrh Mullu Apachita na desni strani doline gledano proti prelazu. Ostanki rudnika in rudniškega naselja. Vzpon po grušču zaradi pentientesov na ledeniku - nekaj plezanja v skali. Videli svizce. Zelo razbit vrh z veliki skalami. Iz druge strani na vrh deček domačin, nazaj grede valil skale. Sestop po drugi strani mimo ledenika in ledeniškega jezera. Dečku – prizadet, ki biva ob ledeniku dali nekaj hrane in denarja. Ponudil v odkup krompir. Sestop po močvirnatem terenu ob cesti v levo dolino v tabor. Branko se ves dan dolgočasil v taboru. Večerja in zaradi mraza zopet spat že ob 18.00 uri. Dolga in mrzla noč.
  23. dan - sobota 4. julij: Branko sam zgodaj v zatrep na levi strani doline in tabora. Splezal prvenstveno smer Kozjak indirect v strmem ozebniku na Jiska Pata 5.508 m - delno pršič, delno zelo trd led. Smer 150 m ocena težavnosti D- (do 65 stopinj). Sestopil po sosednjem desnem ozebniku. Sprehod do prvega jezera. Tovorna Toyota z 30 domačini. Trekerji iz Sorate na Paso Zongo cca 100 km v kratkih hlačah in kopalkah. Tovor nosile lame in dva nosača. Videli kondorja nad vrhom Mullu Apachita. Počitek in spanje.
  24. dan - nedelja 5. julij: po dolgi, trdi in zelo mrzli noči z Brankom ob 6.00 uri proti ledeniku na koncu doline. Po ledeniku vzpon na 5.244 m visoki Wila Lluxita. Zelo razbit ledenik z zamrznjenim jezerom. Ob 7.00 uri že prispela Toyota pod ledenik in se vrnila v tabor. Po povratku z vrha Toyota že pod ledenikom, tabor že pospravljen. Povratek v La Paz. Zaradi sejma v delu mesta na Alti Planu zastoj v prometnem zamašku. Banane, bencin in nadaljevanje poti proti Paso Zongo. Agencija hotela še 50 $. Na prelazu v hiši … našli Nikota Ribiča, ki nas je počastil z barcaffe-om. Prijazna upravnica s hčerko. Mož in sin nosača na Huayno Potosi – 6.088 m. Bučka in Zdenko z vso opremo takoj naprej proti Campo Argentino na Huayni. Drugi del odprave z nami s Toyoto nazaj v La Paz. Poslovilna zabava Rašičanov s pijačo v hotelski restavraciji in Cyber cafeju Torino do 24 h. Oče in hčerka iz Velenja.
  25. dan - ponedeljek, 6. julij: Počitek, internet, nakup. Rašičani odšli.
  26. dan - torek, 7. julij: Popoldne z Gretzel in ostalimi na tržnico po meso in zelenjavo za piknik. Dostava v stanovanje. Povratek v hotel in nazaj h Gretzel – rože 2 x. Prišla tudi Žižeka. Priprava piknika in pečenje na roštilju. Lepo stanovanje s papigami in dalmatincem. Odlični svinjski in ovčji kotleti ter kura, sadna solata, Nikotova omaka in rdeče vino. Igor po nalogu Gretzel očistil velike količine korenja za korenčkov sok. Niko narisal pogled na La Paz iz terase z Illimanijem v ozadju. Korenčkov in sadni sok izboljšan z brkinskim žganjem. Odlično vzdušje ob televiziji - nogomet, dobri glasbi, hrani in pijači.
  27. dan - sreda, 8. julij: Prodaja plastičnih gojzarjev in plinskega kuhalnika v naši agenciji. Pakiranje. Branko, Bučka in Zdenko na zabavo v restavracijo. Vrnili ob 4.00 uri. Pijača – viski in debata v sobi.
  28. dan - četrtek 9. julij: zadnji dan. Ob 11. uri bi morali biti na letališču. Ob 9.30 telefonsko sporočilo v hotel Torino iz Aerolineas Argentinas, da večerni polet iz Buenos Airesa v Madrid odpade. Predlagali, da ostanemo še en dan v La Pazu. Po posvetu vztrajamo, da poletimo za Buenos Aires in tam počakamo nadaljevanje potovanja. Internet sporočilo domov, da prihajamo z enodnevno zamudo. Slovo na hitro od preostalih treh kozjačanov. Branko spal, da ga ni bilo moč zbuditi. S taksijem na letališče. Telefon domov, da zamujamo. Polet z letalom v Buenos Aires s postankom v Santa Cruz de La Siera. Zaradi odpovedanega poleta za Madrid – okvara na letalu dobili prevoz z avtobusom v hotel ???? *** in naročilnico za večerjo. Dober in hitro pripravljen goveji steak. Solidne sobe.
  29. dan - petek 10. julija: Zjutraj zajtrk v hotelu in avtobus na letališče. Na srečo, kajti ni bilo potrebno čakati na redni let za Madrid zvečer, ampak je bilo »včerajšnje letalo« popravljeno in smo poleteli ob 11.20 uri po lokalnem času. Pred vstopom v letalo hoteli imeti še enkrat plačano letališko takso. Po posredovanju Portugalca, ki je prišel z nami iz La Paza nismo plačali. Polno letalo med drugim šolarjev in Buenos Airesa. Dodatni potniki vstopili še v Sao Paulu.
  30. dan - sobota 11. julija: Pristanek v Madridu in doooooolga vrsta pred policijsko kontrolo. Telefon v Maribor, doma nikogar zato poklical šoferja kombija, da nas pride iskat čez tri ure na Dunaj. Ob 9:30 uri po lokalnem času polet proti Dunaju odložen za uro in pol, ostali ujeti v letalu – voda in sok. Polet brez posebnosti. Na Dunaju nas je že pričakal šofer kombija. Z avtocestnega postajališča telefon domov, da nas naj pričakajo ob 17. uri v Pekarni. Prihod ob 18. uri.

zapisal:
Davorin Mesarec

Sponzorji: Nova KBM, Zavarovalnica Triglav, Apis


 Bolivija

Latinska Amerika

 
 
Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o   Gostujemo pri: MojStrežnik.com
Zadnji komentarji